| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OD INTUICIJE DO TRAJNEGA ZNANJA IN VIŠJE GOSPODARSKE RASTI: EPISTEMOLOGIJA MATEMATIČNE INTUICIJE
Iris Merkač, 2013, doktorska disertacija

Opis: Matematična intuicija je v literaturi pogosto obravnavana, tako v epistemologiji kot v filozofiji matematike, ker pa še zmeraj ni jasno kateri pristop je tisti, ki jo uspešneje pojasnjuje, se v doktorski disertaciji ukvarjamo prav s tem. Doktorska disertacija je sestavljena iz šestih poglavij. Najprej pojasnimo izvor, definicijo in rabo termina intuicija, ter podamo nekatere uveljavljene definicije intuicije. Nato, ob vpeljavi intuicij skozi matematične primere, podamo klasifikacijo filozofsko zanimivih intuicij. Pri tem skušamo odgovoriti na vprašanje, ali matematična intuicija zajema uvid v sklep matematične resnice iz geometrije in aritmetike, ali le iz geometrije. To vprašanje je osrednjega pomena, ko obravnavamo, katere so splošno veljavne interpretacije pojma matematična intuicija pri konstruktivistih, natančneje Immanuelu Kantu (1724-1804), logicistih, natančneje Friedrichu Ludwigu Gottlobu Fregeju (1848-1925), in strukturalistih, natančneje Paulu Josephu Salomonu Benacerrafu (1931), Stewartu Shapiru (1951), Michaelu Davidu Resniku (1938) in Charlesu Decreju Parsonsu (1933). Se pravi, da se ukvarjamo z njihovimi pogledi na matematično intuicijo in poskušamo pojasniti njihov odnos do nazorne intuicije. Največ pozornosti namenjamo logicizmu, kjer, z našim spoznanjem, da smo zmožni uvideti v teorem iz aritmetike s predstavljanjem geometrijskih oblik, ugovarjamo Fregejevemu strogemu zavračanju zrenja v aritmetiki. Prav tako pa pojasnjujemo, naše prepričanje v to, da je Frege omejen, ker se sklicuje le na zrenje geometrijskih resnic iz evklidske geometrije. Nadalje se, v doktorski disertaciji, ukvarjamo s trajnostjo znanja. Proučujemo, ali matematična intuicija, ki je za nas povezana z uvidom in jo dobimo preko domišljijskih miselnih eksperimentov, vpliva na trajnost znanja, ki igra vlogo pri izboljšanju izobraževanja, krepitvi ustvarjalnosti, kvaliteti vzgoje itd. Iz navedenega razloga smatramo trajnost znanja za aktualen in relevanten družben izziv. V doktorski disertaciji poskušamo tudi pokazati, da je trajnost znanja poseben izziv za šole in posameznike, ki se želijo vključiti in jo razvijati. V nadaljevanju proučujemo, ali zraven intuicije vplivajo na trajnost znanja tudi nekatere ostale filozofske spretnosti, in sicer, argumentiranje stališč, razvijanje kritičnega mišljenja, proučevanje dokazov itd. Glede na navedeno je očitno, da je (matematična) intuicija osrednja tema naše raziskave in tudi povod za trajnost (matematičnega) znanja.
Ključne besede: uvid, matematična intuicija, strukturalizem, logicizem, miselni eksperiment, abstraktni objekti, trajnost znanja, filozofija matematike, epistemologija.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 1518; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
Psihologija proti antropologiji
Matjaž Kovačič, 2004, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: psihologija, psihoanaliza, antropologija, znanost, epistemologija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 256; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Filmske podobe iz Platonove votline
Boris Vezjak, 2010, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: film, teorija, filozofija, epistemologija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 298; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (89,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Kaj "govori" simptom? Oris antropološkega razumevanja simptoma.
Mitja Tomažič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo podano antropološko razumevanje simptoma in prikazano, kako se antropološko razumevanje simptoma razlikuje od klasičnega psihiatričnega razumevanja simptoma. Namen dela je nakazati, da simptom ni zgolj fiziološka manifestacija, temveč simbolna konstrukcija, ki v nekakšni miniaturni obliki predstavlja zgoščeno strukturo kulture. Tako bo v delu simptom prikazan, kot socio-somatična tvorba, ki povezuje subjektivno s kolektivnim v kontekstu patologije, kakor tudi normalnosti. Prav tako, delo obravnava nekatere epistemološke ovire antropološkega razumevanja simptoma. V nalogi bo predstavljen tudi Lacanov koncept »sintoma«, pri čemer bo nakazano, kaj pomeni aplikacija tega koncepta na področje antropološkega preučevanja simptoma.
Ključne besede: simptom, sintom, delo kulture, osebni simboli, psihiatrija, bolezenski narativi, pojasnjevalni model, interpretativna metoda, epistemologija
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 694; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (989,49 KB)

5.
Vpeljava intuicij
Nenad Miščević, 1998, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor se v članku na analitičen način loteva pojma intuicije, obravnava intuicijsko stanje, intuicijsko vsebino, intuicijske zmožnosti, intuicijski proces, matematično intuicijo, moralno intuicijo. Formulira tri teze o intuiciji: o perceptualnem izvoru, kognitivni revščini in bogastvu vsebine in pokaže povezanost teh tez s filozofsko tradicijo (Aristotel, Hume, Parsons, Maddy).
Ključne besede: sodobna filozofija, kognitivna znanost, intuicije, matematična kognicija, epistemologija, pojmi, abstraktni objekti
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 229; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (60,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici