1. Uporaba meditacije in joge v življenju bolnikov z epilepsijoDominika Šafarič, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je bolezen, ki ne prizadene samo človeškega telesa, ampak vpliva na celotno človekovo življenje. Z zdravljenjem se stanje epileptikov izboljša tako, da so napadi nadzorovani, so redkejši in bolniki z epilepsijo lažje opravljajo vsakodnevna opravila. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, ali bolniki z epilepsijo, stari med 20 in 60 let, za izboljšanje kakovosti življenja izvajajo meditacijo in/ali jogo.
Metodologija: V zaključnem delu sta uporabljeni deskriptivna metoda dela in kvantitativna metoda raziskovanja. Izvedena je bila raziskava s pomočjo ankete. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med trideset bolnikov z epilepsijo, ki redno obiskujejo nevrološko ambulanto. Anketa je bila sestavljena iz 24 vprašanj. Za analizo in prikaz pridobljenih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2010. Za analizo odprtega tipa vprašanj smo uporabili deskriptivno metodo analize in prikaz z grafi.
Rezultati: Ugotovili smo, da se z meditacijo in jogo ne ukvarja veliko število bolnikov z epilepsijo. Anketirani imajo pozitivno mnenje o uporabi komplementarnih metod in vplivu uporabe meditacije in/ali joge na kakovost življenja posameznika. Po mnenju anketiranih oseb, ki se ukvarjajo z meditacijo in/ali jogo, ti komplementarni metodi pripomoreta k sproščanju in imata pozitiven vpliv na razpoloženje.
Diskusija in zaključek: Kljub temu, da je več kot polovica anketiranih seznanjenih z meditacijo in jogo, jih samo nekaj več kot četrtina v vsakdanjem življenju meditira ali izvaja jogo. Slednji so z učinki zadovoljni, saj so bolj sproščeni in umirjeni. Seznanjenost s komplementarnima metodama je zadovoljiva, nekoliko manj pa so poznani njihovi učinki uporabe.
Ključne besede: Kakovost, komplementarne metode, epileptični napad, stres, sproščanje.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2020; Ogledov: 1606; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (520,08 KB) |
2. Poznavanje prve pomoči laične populacije o epileptičnem napaduAndrej Monetti, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je skupno ime za nevrološke bolezni, katerih značilnost so ponavljajoči se epileptični napadi. Poznamo številne podvrste epilepsije, ki jim je skupno le nenormalno sočasno proženje živčnih celic (Kržan, 2013, str. 4). Epileptični napadi se med seboj po znakih in simptomih zelo razlikujejo. Epileptična aktivnost v napadih lahko povzroči spremembe občutkov, zavedanja ali vedenja, povzroči nehotene gibe ali okrne motorične funkcije. Napadi so lahko očitni, z nenadnimi krčevitimi kontrakcijami mišic in z nezavestjo. Lahko pa so napadi navzven neopazni (Lorber, 2012, str. 30).
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela, izvedli anketo s pomočjo spletnega vprašalnika EnKlikAnketa, ki je bila anonimna. Sestavljena je bila iz 15 vprašanj, na anketo je odgovorilo 100 ljudi.
Rezultati: Laična populacija pozna pojem epileptični napad, veliko se jih je že srečalo z epileptičnim napadom, poznajo tudi nekatere vzroke za epilepsijo. Kljub poznavanju pojma, pa laična populacija v večini ne bi znala nuditi pravilne prve pomoči ob epileptičnem napadu. Sicer poznajo nekaj osnovnih ukrepov, vendar bi nekateri bolniku lahko celo škodili zaradi napačnega ukrepanja.
Sklep: Laična populacija bi potrebovala več izobraževanja o prvi pomoči ob epileptičnem napadu, morda tudi o splošni prvi pomoči. Viri navajajo, da naj bi 1 % ljudi na svetu imel epilepsijo. Glede na te statistične podatke je razmeroma malo laikov dobro pripravljenih oziroma poučenih, da bi se v takšni situaciji dobro odrezali.
Ključne besede: epilepsija, epileptični napad, prva pomoč, laična populacija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1695; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. Zdravstvena obravnava pacientke z epilepsijo v nosečnosti in poporodnem obdobjuMarjeta Štrekelj, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu.
Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja.
Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Ključne besede: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2283; Prenosov: 282
Celotno besedilo (967,59 KB) |
4. Obravnava pacienta z epileptičnim napadom v prehospitalnem okoljuMarko Tomažič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili tematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo vzroke in razloge za pojav, kakor tudi samo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov. Prav tako smo opisali epileptični status, ki je najtežja oblika epileptičnih napadov. Pri epileptičnem statusu smo zbrali novejše definicije glede časa potrebnega za nastanek. Opisali smo tudi pravilno prvo pomoč, nujno medicinsko pomoč prehospitalne enote ter obravnavo v bolnišnici pri pacientu z epileptičnim napadom. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo pogostost srečevanja z epileptičnimi napadi, poznavanje in razlikovanje napadov, ter samo poznavanje pravilnih ukrepov pri obravnavi pacienta z epileptičnimi napadi. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da so epileptični napadi dokaj pogosti pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci dobro usposobljeni za obravnavo z njimi.
Ključne besede: epileptični napad, epileptični status, NMP, prehospitalna enota, zdravstveni reševalec
Objavljeno v DKUM: 03.08.2011; Ogledov: 2750; Prenosov: 556
Celotno besedilo (2,84 MB) |
