| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo
Andreja Špilek plahutnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo. Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti epilepsijo, pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre in komunikacije medicinske sestre s svojci pacientov z epilepsijo. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med svojci pacientov z epilepsijo v ambulanti za Splošno nujno medicinsko pomoč v Ljubljani. Raziskava je bila izvedena v obdobju od 15. 06. 2008 do 15. 09. 2008, vključenih pa je bilo 95 svojcev. Podatke smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so svojci dovolj poučeni o bolezni in načinu življenja s to boleznijo, kdo jih je seznanil z boleznijo, kako bolezen svojca vpliva na njihovo kakovost življenja in s kom se lahko pogovorijo, kadar se znajdejo v stiski in podobno. Zanimalo nas je tudi, ali bi si želeli biti poučeni o bolezni že v času hospitalizacije njihovega svojca in ali bi jim ustrezalo izobraževanje v smislu šole za paciente z epilepsijo in njihove svojce. Rezultati raziskave so pokazali, da se osveščenost svojcev pacientov z epilepsijo v zadnjih letih ni bistveno spremenila oziroma izboljšala. Pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre je še vedno v ozadju. Dejstvo pa je, da bi medicinske sestre z zdravstvenovzgojnim delom lahko bistveno prispevale k boljši kakovosti življenja tako pacientov z epilepsijo kot njihovih svojcev.
Ključne besede: epilepsija, medicinska sestra, zdravstvenovzgojno delo, svojci, pacient
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 2934; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (419,85 KB)

3.
4.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTOV Z EPILEPSIJO
Marjana Vrhovski, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen zdravstvenovzgojnega dela pacientov z epilepsijo. Epilepsija, ki je zaradi svojih značilnosti resen medicinski in socialni problem, vselej vpliva na psihično in fizično funkcioniranje pacienta ter zahteva celovito in individualno obravnavo pacienta. Za uspešno premagovanje bolezni je potrebno pridobiti pacientovo zaupanje in mu zagotoviti zdravstvenovzgojno delo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika, namenjenega pacientom z epilepsijo, vključenih je bilo 60 anketirancev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost pacientov z epilepsijo s samo boleznijo, načinom življenja, ukrepih in omejitvah; ali dobijo dovolj informacij tekom procesa zdravljenja in ali imajo željo po ustanovitvi šole oziroma drugega načina izobraževanja. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje, hkrati pa spoznali težave pacientov z epilepsijo ob spopadanju z boleznijo in načinom življenja, ukrepih in omejitvah, ki jih bolezen prinaša, njihove poglede in želje po dodatnem informiranju in šolanju v zvezi z boleznijo. Rezultati raziskave so tudi vodilo za nadaljnje načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre, ki bi bistveno prispevalo k boljši kakovosti življenja pacientov z epilepsijo. V ta namen smo izdelali program za ustanovitev šole za paciente z epilepsijo.
Ključne besede: Ključne besede: epilepsija, pacient, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, komunikacija
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2308; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom
Nastasija Hozjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom obravnava družino, ki ima otroka obolelega za Angelmanovim sindromom in pridruženim albinizmom, epilepsijo, hiperaktvnostjo in avtizmom. Namen je predstaviti življenje obolele 9-letne deklice, upoštevaje 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela. Uporabili smo induktivni in deduktivni pristop. Informacije smo pridobili z intervjujem staršev obolele deklice in z opazovanjem deklice na njenem domu. Intervju smo nato vsebinsko analizirali. Podatke smo obdelali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Dobljeni podatki so bili uporabljeni zgolj za namen raziskave. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju otroka s posebnimi potrebami, saj deklica z Angelmanovim sindromom potrebuje pomoč staršev pri večini osnovnih življenjskih aktivnosti: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, komunikacija in učenje, razvedrilo in rekreacija. Vloga medicinske sestre je predvsem zdravstveno-vzgojna in vzpodbujevalna. Sklep. V zdravstveni negi je zelo pomembno sodelovanje staršev, saj le uspešno sodelovanje med starši in zdravstvenimi delavci tvori celoto za uspešno integracijo otrok s posebnimi potrebami v družbo. Starši, ki imajo otroka obolelega za Angelmanovim sindromom, ga morajo spremljati vse življenje, ga vzpodbujati, motivirati ter mu nuditi pomoč v aktivnostih, ki jih sam ni zmožen opravljati. Starši potrebujejo pomoč in nasvete zdravstvenih delavcev, podporo, motivacijo ter spodbudo.
Ključne besede: zdravstvena nega, otrok, konceptualni model Virginije Henderson, Angelmanov sindrom, albinizem, epilepsija, hiperaktivnost, avtizem, študija primera.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2663; Prenosov: 796
.pdf Celotno besedilo (588,19 KB)

6.
MEDNARODNA UPORABA KETOGENE DIETE ZA ZDRAVLJENJE EPILEPSIJE
Tatjana Kociper, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali uporabo ketogene diete pri zdravljenju epilepsije ter pri določenih metabolnih motnjah. Predstavili smo uporabo ketogene diete v svetu in priporočila mednarodne študijske skupine. Namen raziskave je bil, ugotoviti ali se je število zdravljenih otrok s ketogeno dieto po svetu povečalo od leta 2004 do leta 2010 in ali je Slovenija sodelovala v raziskavi o mednarodni uporabi ketogene diete. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s strukturiranim vprašalnikom. V centre, ki se ukvarjajo s ketogeno dieto po svetu smo poslali vprašanji, ker nas je zanimalo, koliko otrok so zdravili s ketogeno dieto in od katerega leta uporabljajo dieto. Rezultati raziskave. Odgovore so nam posredovali strokovnjaki iz 49 centrov po svetu.. Raziskava je pokazala, da imajo največ zdravljenih otrok s ketogeno dieto v centrih Združenih držav Amerike. Odgovori centrov v naši raziskavi nakazujejo večje število centrov, ki se ukvarjajo s ketogeno dieto po svetu v primerjavi z letom 2004. Ugotovili smo, da je Slovenija vpisana v seznam centrov v letu 2004 in v seznam Fundacije Charlie. V Sloveniji uporabljajo ketogeno dieto v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, vendar nam odgovorov niso posredovali. Sklep. Pri zdravljenju bolnikov z epilepsijo imajo protiepileptična zdravila še vedno najpomembnejšo vlogo. Ketogena dieta pa predstavlja drugačen način zdravljenja epilepsije in je morda veliko upanje za kakovostno življenje ljudem z epilepsijo.
Ključne besede: Ključne besede: otrok, ketogena dieta, epilepsija, timski pristop.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 1867; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
PROJEKT RAZVOJA NOVEGA IZDELKA MOBILNEGA ELEKTROENCEFALOGRAFA
Gregor Širec, 2011, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem so inovativne ideje ter izdelki izrednega pomena, saj si podjetja s tem izborijo možnosti za obstoj ali morda celo povečanje tržnega deleža. Ravno zaradi tega podjetja stremijo k nenehnemu razvoju novih izdelkov. Diplomsko delo prikazuje različne faze, probleme in procese v razvoju novega izdelka. K inovativnim izdelkom pa pripomorejo najrazličnejše metode razvoja izdelka, ki prispevajo določeno drznost in drugačnost. Takšni sta tudi metoda brainstorming in metoda 635, ki sta bili najpomembnejši pri razvoju mobilnega elektroencefalografa. Zaradi velikega vpliva denarja na različne projekte sem napravil tudi ekonomsko vrednotenje projekta.
Ključne besede: razvoj izdelka, metode razvoja izdelka, inovativnost, projekt, elektroencefalograf, epilepsija
Objavljeno: 12.01.2012; Ogledov: 1510; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Vpliv epilepsije na kakovost življenja bolnikov
Lucija Gumzej, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija spada med najstarejša človeku poznana obolenja in je najpogostejša nevrološka bolezen. Pojavlja se pri 1 % prebivalstva. Epilepsija močno vpliva na vsa področja bolnikovega delovanja, prav tako na življenje svojcev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali se je po epileptičnem napadu in postavitvi diagnoze spremenila kakovost njihovega življenja. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke, raziskavo pa smo izvedli med člani Društva liga proti epilepsiji Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov, od tega je bilo 18 žensk in 12 moških. Rezultati: Večina anketiranih meni, da se jim je po postavitvi diagnoze spremenila njihova kakovost življenja. Največjo oviro pri bolezni predstavlja stigmatizacija, saj se počutijo stigmatizirane s strani okolice, ki po njihovem mnenju ni dovolj poučena o bolezni. Bolnikom predstavlja oviro tudi strah pred ponovnim epileptičnim napadom, najbolj jih je strah poškodbe med napadom. Prav tako se jih več kot polovica počuti nesrečne, jezne in prikrajšane zaradi bolezni. Sklep: Epilepsija ne predstavlja samo zdravstvenega problema, pogosto je povezana z psihološkimi in socialnimi posledicami, ki so veliko breme tako za bolnika kot za svojce. Da zagotovimo bolniku z epilepsijo kar se da kakovostno življenje, je potrebno sodelovanje tako zdravstvenih, socialnih in izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: epilepsija, kakovost življenja, bolnik, prva pomoč ob epileptičnem napadu
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1284; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (341,05 KB)

9.
OBRAVNAVA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI
Sara Rubin, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Otroka s posebnimi potrebami (gibalno oviran z epilepsijo) pri zdravljenju in premagovanju ovir skozi življenje spremljajo družina in člani zdravstvenega ter negovalnega tima. Na njegov razvoj je mogoče vplivati s sodobnimi pristopi v zdravstvu in vzgoji. Razvoj medicine je prinesel novosti in je zdravstvenim organizacijam kot tudi družinam takšnih otrok zdravljenje olajšal. Dobro strokovno podkovana pediatrična medicinska sestra uporablja pri delu z otroki s posebnimi potrebami k družini usmerjen pristop. Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki vsebuje vprašanja odprtega tipa. Vprašanja se nanašajo na funkcionalne vzorce obnašanja po M. Gordon. Rezultati. Iz študije primera izhaja, da otrok s posebnimi potrebami s pomočjo staršev in zdravstvenega osebja uspešno napreduje pri razvoju. Otrok potrebuje spodbudo in pomoč staršev pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti (prehranjevanje, pitje, izločanje in odvajanje, gibanje, telesna čistoča). Sklep. Iz opravljenega intervjuja in študije primera izhaja, da funkcionalni vzorci obnašanja po M. Gordon zagotavljajo kakovostno in kontinuirano obravnavo otroka s posebnimi potrebami, ki je gibalno oviran in ima epilepsijo. Ugotovili smo aktualne in potencialne negovalne probleme, kaj vpliva na le-te in kako ustrezno ukrepati v primeru epileptičnega napada. Pri otroku z epilepsijo se mora redno izvajati nevrološka obravnava zaradi določanja doze protiepileptičnih zdravil glede na krvno sliko.
Ključne besede: obravnava otroka s posebnimi potrebami, družina, epilepsija, zdravstvena nega in medicinska sestra.
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 1628; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (874,37 KB)

10.
Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le teh
Erika Pungerčar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1064; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici