| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Overweight of Slovenian school children
Nataša Marčun-Varda, Natalija Hanželj, 2015, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: debelost, epidemiologija, otrok, zdrav življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (157,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Mechanisms and prevention of open globe eye injuries
Katja Kuhta, Dušica Pahor, 2015, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: odprta poškodba očesa, epidemiologija, preventiva, zaščita oči
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (342,67 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Clinicopathological characteristics of patients with vaginal cancer in the period 1995 to 2017
Vida Gavrić-Lovrec, Barbara Krajnc, Nejc Kozar, Nina Jakop, Tadeja Hozjan, Iztok Takač, 2019, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rak nožnice, epidemiologija, klinične značilnosti, histologija
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (369,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
Epidemiologija travmatskih poškodb možganov
Kevin Laufer, Karina Petek, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: travmatske poškodbe možganov, epidemiologija, nevrotravmatologija, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

5.
Patch testing with the European baseline series and 10 added allergens : single centre study of 748 patients
Katja Adamič, Nisera Bajrović, Renato Eržen, Maja Jošt, Peter Kopač, Mitja Košnik, Nika Lalek, Mihaela Zidarn, Dejan Dinevski, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The European baseline series (EBS) of contact allergens is subject to change. An allergen is considered for inclusion when routine patch testing of patients with suspected contact dermatitis results in ≥ 0.5% prevalence rate. Objectives: We aimed to determine the frequency of sensitizations to 30 EBS allergens and 10 locally added allergens. Additionally, we assessed the strength and evolution of reactions to all tested allergens and co-reactivity of additional allergens. Methods: Patch testing with our baseline series of 40 allergens was done in 748 consecutive adults. Tests were applied to the upper back and removed by patients after 48 hours. Readings were done on day 3 (D3) and D6 or D7 (D6/7). Positive reactions fulfilled the criteria of at least one plus (+) reaction. Retrospective analysis was done. Results: Eight allergens not listed in the EBS had ≥ 0.5% prevalence rate (i.e., cocamidopropyl betaine, thiomersal, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, propylene glycol, Compositae mix II, and dexamethasone-21-phosphate), and 16.6% of positive reactions would have been missed without D6/7 readings. Conclusion: We propose further studies to evaluate whether cocamidopropyl betaine, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, and Compositae mix II need to be added to the EBS.
Ključne besede: klinična epidemiologija, osnovna serija, kontaktna senzibilizacija, kožni testi z obliži, sočasna reaktivnost, clinical epidemiology, baseline series, contact sensitization, patch tests, simultaneous reactivity
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 233; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Analiza pojavljanja izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni v povezavi z uživanjem okuženih živil v obdobju 1997 - 2016 v Sloveniji : magistrsko delo
Jani Mulec, 2021, magistrsko delo

Opis: Pred epidemijo Sars-CoV-2 (Covid-19) so prijave črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) zajemale približno četrtino vseh prijav nalezljivih bolezni in so pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji. Okužbe ČNB povzročajo mikroorganizmi kot so paraziti, bakterije, virusi in toksini. Na osnovi statističnih podatkov spremljanja le-teh smo v magistrskem delu ocenili epidemiološko situacijo glede izbruhov ČNB v Sloveniji od leta 1997 do leta 2016. V Sloveniji smo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skupno zaznali 328 izbruhov ČNB, zaradi katerih je zbolelo 9394 ljudi, od tega jih je bilo 853 hospitaliziranih in 12 smrtnih primerov. Ugotovili smo, da izbruhi ČNB niso bili enakomerno porazdeljeni po letih in da je stopnja pojavnosti različna med regijami. Najvišjo povprečno stopnjo pojavnosti smo zaznali v koprski regiji z 1,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev, najmanjšo pa v goriški regiji z 0,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev. V regijah z višjim številom prebivalstva, to sta ljubljanska in mariborska, sta stopnji pojavnosti znašali 0,5 ter 1 izbruh ČNB na 100.000 prebivalcev. Najpogostejši povzročitelji so bili bakterijski (67,3 %), zlasti Salmonella enteritidis in Staphylococcus aureus ter povzročitelji neznane etiologije (24,3 %). Kljub trendu zmanjševanja izbruhov ČNB v Sloveniji je potrebno stalno spremljanje, spodbujanje zdravstvene preventive, ozaveščanje prebivalstva o preprečevanju širjenja povzročiteljev in dosledno upoštevanje veljavnih smernic higienske prakse v celotni prehrambni verigi.
Ključne besede: črevesne nalezljive bolezni / prehranski patogeni bolezni / pojavnost bolezni / epidemiologija ČNB
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 901; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
Pogostost bakterijskih okužb spodnjega dela sečil pri mladostnikih
Diana Filipič, 2021, diplomsko delo

Opis: Okužbe sečil spodnjih ali zgornjih sečil sodijo med pogostejše okužbe, ki prevladujejo pri otrocih in mladostnikih. Na pogostost bakterijskih okužb sečil vplivajo različni dejavniki tveganja, ki se jih premalo zavedamo. Poznamo veliko povzročiteljev okužb sečil, ki so povezani z dejavniki tveganja. V zaključnem delu smo poskušali ugotoviti pogostost bakterijskih okužb spodnjega dela sečil pri mladostnikih in pogostost posameznih povzročiteljev. Izvedli smo pregled, analizo ter sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in Google Učenjak. Uporabili smo vključitvena in izključitvena merila. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. Vključene vire smo analizirali z uporabo vsebinske analize. V analizo identificiranih virov smo vključili osem raziskav. Pogostost bakterijskih okužb sečil pri mladostnikih je bila v večini primerov prisotna pri mladostnicah, kar je lahko deloma pogojeno z vključitvijo večjega števila anketiranih žensk. Kot najpogostejši povzročitelj bakterijskih okužb sečil se je izkazala E. coli. Pomembno vlogo pri pogostosti okužb sečil imajo tudi dejavniki tveganja. Analiza literature je pokazala, da je pogostost bakterijskih okužb sečil v svetu resna zdravstvena težava populacije v vseh starostnih obdobjih. Na tem področju bi bilo priporočljivo izvesti tudi več raziskav o pogostosti okužb sečil, o povzročiteljih in ozaveščanju mladostnikov o preprečevanju okužb sečil.
Ključne besede: adolescent, okužbe sečil, pogostost, epidemiologija, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 1135; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (550,75 KB)

8.
Vpliv osnovnega obolenja na pripravljenost bolnika na zdravljenje pridružene erektilne disfunkcije
Dejan Bratuš, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Erektilna disfunkcija je pogosta težava moških v vseh starostnih obdobjih. Kljub temu, da to stanje ne ogroža življenja prizadetih moških, pa v veliki meri vpliva na kakovost življenja, saj je spolno zdravje pomemben del splošnega zdravja posameznika. Ob težavah, ki jih imajo moški zaradi erektilne disfunkcije, so prizadete tudi njihove partnerke in na ta način trpi tudi medsebojni odnos med prizadetim moškim in njegovo partnerko, tako da ima erektilna disfunkcija tudi psihološke in socialne negativne posledice. Vseeno pa le manjši del prizadetih poišče strokovno pomoč in je tudi deležen zdravljenja svojih težav. Razlogi, zaradi katerih se moški ne odločijo za obravnavo in zdravljenje težav z erekcijo, so slabo poznani in raziskani. Dejstvo je, da so pri teh moških pogosta spremljajoča obolenja. Možno je, da le ta vplivajo na odločitev moških glede iskanja pomoči za svoje težave. Cilj te disertacije je raziskava vpliva resnosti spremljajočih obolenj na pripravljenost moških za zdravljenje erektilne disfunkcije. V raziskavo sem vključil 486 moških, ki sem jih glede na stopnjo resnosti spremljajočega obolenja razvrstil v tri skupine. V prvo skupino sem uvrstil moške z akutnimi stanji brez pridruženih obolenj, v drugo skupino moške z blažjimi kroničnimi obolenjiin v tretjo skupino moške s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji . Preiskovance sem povabil k sodelovanju pri njihovem obisku svojega osebnega zdravnika in jih glede na razlog obiska razvrstil v naštete skupine. Z namenom, da bi pridobili čimbolj primerljive skupine bolnikov, se je vključevanje začelo v istem mesecu pri vseh sodelujočih zdravnikih splošne in družinske medicine. S tem sem se izognil vplivu sezonskih obolenj. Vsi moški, ki so pristali na sodelovanje, so izpolnili vprašalnik, v katerem so odgovorili na vprašanje o pomembnosti spolnosti v njihovem življenju in pripravljenosti za zdravljenje morebitnih težav z erekcijo. Dodatno sem jim postavil vprašanje o tem, ali bi kakšna značilnost načina zdravljenja erektilne disfunkcije kar se tiče zahtevnosti, cene in varnosti, lahko vplivala na njihovo odločitev o pripravljenosti za zdravljenje njihovih težav z erekcijo. Za statistično obdelavo prvih dveh vprašanj je bil uporabljendvostranski z-test, medtem ko je bil za ocenitev odgovorov na tretje vprašanje uporabljen Pearsonov hi-kvadrat test. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da se moški s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji manj zanimajo za spolnost in jim ta predstavlja manj pomemben del njihovega življenja v primerjavi z moškimi brez pridruženih obolenj. Odstotek pozitivnih odgovorov na vprašanje o pomembnosti spolnosti v življenju preiskovancev je bil 72,7 pri prvi in 94,3 pri slednji skupini (p=0,005). Kar se tiče pripravljenosti za zdravljenje morebitnih težav z erekcijo, so moški s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji izrazili manjši interes za zdravljenje teh težav tako v primerjavi z moškimi brez pridruženih obolenj kot tudi v primerjavi s tistimi, ki imajo spremljajoče blažje kronične bolezni (69,7%, 88,1% in 89,3% pozitivnih odgovorov). Opisane razlike so bile statistično pomembne (p=0,03, p=0,01). Glede vpliva, ki ga imajo na pripravljenost za zdravljenje težav z erekcijo značilnosti možnega zdravljenja, nisem ugotovil statistično pomembnih razlik v nobenem od preiskovanih značilnosti, tako da pripreiskovancih na pripravljenost za zdravljenje niso vplivali niti cena, niti zahtevnost zdravljenja, niti varnost. Prisotnost težjega kroničnega ali malignega obolenja pri moških je eden izmed razlogov, da se moški ne odločijo za posvet in zdravljenje svojih težav z doseganjem ali vzdrževanjem erekcije, tej skupini moških spolnost tudi predstavlja manj pomemben del njihovega življenja v primerjavi z moškimi brez spremljajočih obolenj.
Ključne besede: erektilna disfunkcija, zdravljenje, epidemiologija, pridružene bolezni
Objavljeno v DKUM: 12.08.2019; Ogledov: 1502; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
10.
Problem tuberkuloze v svetu in Sloveniji v letih 2008-2013
Petra Rančan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tuberkuloza je pogosta nalezljiva bolezen, ki jo najpogosteje povzroča bakterija M. tuberculosis. Prenaša se preko zraka, kadar okužena oseba kiha, kašlja, žvižga. Z bakterijo M. tuberculosis je okužena ena tretjina svetovnega prebivalstva. Tuberkuloza je razširjena predvsem v vzhodnih državah v razvoju.
Ključne besede: tuberkuloza, incidenca tuberkuloze, epidemiologija tuberkuloze, tuberkuloza in ogrožene skupine prebivalstva, odpornost proti zdravilom, zdravstveno osebje in tuberkuloza
Objavljeno v DKUM: 31.03.2017; Ogledov: 1502; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici