| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost različnih shem zdravljenja okužbe z bakterijo HP v Sloveniji v letu 2008
Zvezdana Ojsteršek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili bakterijo Helicobacter pylori, njene epidemiološke značilnosti in načine dokazovanja le-te, načine zdravljenja, ter nekatere razloge za neuspešno zdravljenje bakterije HP. Posebno poglavje smo namenili zdravljenju v Sloveniji, ki je trotirno, z dvema različnima antibiotikoma in z zaviralcem protonske črpalke. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega in pol odprtega tipa, v letu 2008, v Abakus medico Diagnostičnem centru Rogaška, v Rogaški Slatini. V raziskavo smo vključili 500 bolnikov po končanem trotirnem antimikrobnem zdravljenju. Vsi bolniki so prišli na urea dihalni test en mesec ali več po koncu zdravljenja. Zadnji mesec niso jemali antibiotikov, najmanj deset dni pred preiskavo pa tudi ne zaviralcev protonske črpalke in H2 blokatorjev. Pri bolnikih smo ob ugotavljanju uspeha zdravljenja s posameznimi shemami zdravljenja, spremljali tudi podatke o spolu in starosti. Ugotovili pa smo, da je trenutna priporočena terapija ki jo imamo do sedaj v Sloveniji uspešna, kar dokazuje rezultat, da je končni uspeh zdravljenja še vedno zelo visok z 97,7%.
Ključne besede: Helicobacter pylori, epidemiologija, virulenčni faktorji, diagnostika, zdravljenje.
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 2858; Prenosov: 301 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (533,72 KB)

2.
Vpliv osnovnega obolenja na pripravljenost bolnika na zdravljenje pridružene erektilne disfunkcije
Dejan Bratuš, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Erektilna disfunkcija je pogosta težava moških v vseh starostnih obdobjih. Kljub temu, da to stanje ne ogroža življenja prizadetih moških, pa v veliki meri vpliva na kakovost življenja, saj je spolno zdravje pomemben del splošnega zdravja posameznika. Ob težavah, ki jih imajo moški zaradi erektilne disfunkcije, so prizadete tudi njihove partnerke in na ta način trpi tudi medsebojni odnos med prizadetim moškim in njegovo partnerko, tako da ima erektilna disfunkcija tudi psihološke in socialne negativne posledice. Vseeno pa le manjši del prizadetih poišče strokovno pomoč in je tudi deležen zdravljenja svojih težav. Razlogi, zaradi katerih se moški ne odločijo za obravnavo in zdravljenje težav z erekcijo, so slabo poznani in raziskani. Dejstvo je, da so pri teh moških pogosta spremljajoča obolenja. Možno je, da le ta vplivajo na odločitev moških glede iskanja pomoči za svoje težave. Cilj te disertacije je raziskava vpliva resnosti spremljajočih obolenj na pripravljenost moških za zdravljenje erektilne disfunkcije. V raziskavo sem vključil 486 moških, ki sem jih glede na stopnjo resnosti spremljajočega obolenja razvrstil v tri skupine. V prvo skupino sem uvrstil moške z akutnimi stanji brez pridruženih obolenj, v drugo skupino moške z blažjimi kroničnimi obolenjiin v tretjo skupino moške s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji . Preiskovance sem povabil k sodelovanju pri njihovem obisku svojega osebnega zdravnika in jih glede na razlog obiska razvrstil v naštete skupine. Z namenom, da bi pridobili čimbolj primerljive skupine bolnikov, se je vključevanje začelo v istem mesecu pri vseh sodelujočih zdravnikih splošne in družinske medicine. S tem sem se izognil vplivu sezonskih obolenj. Vsi moški, ki so pristali na sodelovanje, so izpolnili vprašalnik, v katerem so odgovorili na vprašanje o pomembnosti spolnosti v njihovem življenju in pripravljenosti za zdravljenje morebitnih težav z erekcijo. Dodatno sem jim postavil vprašanje o tem, ali bi kakšna značilnost načina zdravljenja erektilne disfunkcije kar se tiče zahtevnosti, cene in varnosti, lahko vplivala na njihovo odločitev o pripravljenosti za zdravljenje njihovih težav z erekcijo. Za statistično obdelavo prvih dveh vprašanj je bil uporabljendvostranski z-test, medtem ko je bil za ocenitev odgovorov na tretje vprašanje uporabljen Pearsonov hi-kvadrat test. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da se moški s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji manj zanimajo za spolnost in jim ta predstavlja manj pomemben del njihovega življenja v primerjavi z moškimi brez pridruženih obolenj. Odstotek pozitivnih odgovorov na vprašanje o pomembnosti spolnosti v življenju preiskovancev je bil 72,7 pri prvi in 94,3 pri slednji skupini (p=0,005). Kar se tiče pripravljenosti za zdravljenje morebitnih težav z erekcijo, so moški s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji izrazili manjši interes za zdravljenje teh težav tako v primerjavi z moškimi brez pridruženih obolenj kot tudi v primerjavi s tistimi, ki imajo spremljajoče blažje kronične bolezni (69,7%, 88,1% in 89,3% pozitivnih odgovorov). Opisane razlike so bile statistično pomembne (p=0,03, p=0,01). Glede vpliva, ki ga imajo na pripravljenost za zdravljenje težav z erekcijo značilnosti možnega zdravljenja, nisem ugotovil statistično pomembnih razlik v nobenem od preiskovanih značilnosti, tako da pripreiskovancih na pripravljenost za zdravljenje niso vplivali niti cena, niti zahtevnost zdravljenja, niti varnost. Prisotnost težjega kroničnega ali malignega obolenja pri moških je eden izmed razlogov, da se moški ne odločijo za posvet in zdravljenje svojih težav z doseganjem ali vzdrževanjem erekcije, tej skupini moških spolnost tudi predstavlja manj pomemben del njihovega življenja v primerjavi z moškimi brez spremljajočih obolenj.
Ključne besede: erektilna disfunkcija, zdravljenje, epidemiologija, pridružene bolezni
Objavljeno: 12.08.2019; Ogledov: 236; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Mikrobiologija z epidemiologijo
Rajko Saletinger, 2012, učbenik za višje in visoke šole

Ključne besede: Epidemiologija, Mikrobiologija, Učbeniki za višje šole
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1272; Prenosov: 92
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Južnoameriška tripanosomoza - Chagasova bolezen
Tina Bizjak, Rajko Saletinger, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Minilo je stoletje, odkar je brazilski zdravnik Carlos R. J. Chagas leta 1909 opisal morfologijo in življenjski krog zajedavca Trypanosoma cruzi, ki povzroča Chagasovo bolezen. Trypanosomo cruzi najdemo predvsem v stenicah in majhnih sesalcih ter je razširjena vse od jugozahodnega dela Združenih držav Amerike do osrednje Argentine in Čila. Chagasova bolezen poteka skozi več različnih obdobij. Začetno obdobje je lahko asimptomatsko ali poteka z neznačilno sliko akutnega vročinskega stanja. Sledi latentno obdobje, ki lahko traja več desetletij ali vse življenje. Pri 10-30% okuženih bolnikov se po latentnem obdobju pojavijo znaki kronične okužbe z zapleti s strani srca in prebavnega trakta. Vse do sredine 20. stoletja so pojavljanje Chagasove bolezni povezovali s slabimi bivalnimi pogoji kmečkega prebivalstva. Preseljevanje ljudi je povzročilo, da se je Chagasova bolezen v zadnjih letih pričela vse pogosteje pojavljati tudi v mestih. Zaradi vse večjega števila popotnikov je potrebno poznavanje Chagasove bolezni tudi v našem okolju.
Ključne besede: Cardiomyopathies, Chagas Disease, Chagasova bolezen, diagnostika, epidemiologija, Esophageal Achalasia, Kardiomiopatije, klinična slika, Megacolon, Megakolon, Požiralnik, ahalazija, Trypanosoma cruzi, zdravljenje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 933; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Problem tuberkuloze v svetu in Sloveniji v letih 2008-2013
Petra Rančan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tuberkuloza je pogosta nalezljiva bolezen, ki jo najpogosteje povzroča bakterija M. tuberculosis. Prenaša se preko zraka, kadar okužena oseba kiha, kašlja, žvižga. Z bakterijo M. tuberculosis je okužena ena tretjina svetovnega prebivalstva. Tuberkuloza je razširjena predvsem v vzhodnih državah v razvoju.
Ključne besede: tuberkuloza, incidenca tuberkuloze, epidemiologija tuberkuloze, tuberkuloza in ogrožene skupine prebivalstva, odpornost proti zdravilom, zdravstveno osebje in tuberkuloza
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 544; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici