1. Pojavnost izpuščene zdravstvene nege v času epidemije COVIDA-19Sara Bedenik, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Pojavnost izpuščene zdravstvene nege je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene oskrbe, katerega povečanje med pandemijo lahko vpliva na varnost pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost izpuščene zdravstvene nege med epidemijo COVIDA-19.
Metode: Pregled literature je bil izveden v skladu s smernicami PRISMA. Iskalna strategija je vključevala uporabo ključnih besed za iskanje relevantnih člankov v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Vključeni so bili raziskovalni članki in sistematični pregledi, ki so obravnavali kvalitativne, kvantitativne ter mešane metode in so bili objavljeni do junija 2023.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se je pojavnost izpuščene zdravstvene nege med epidemijo COVIDA-19 večinoma obdržala na enaki ravni ali rahlo povečala v primerjavi z obdobjem pred epidemijo. Na osnovi vsebinske analize so bile identificirane tri teme sekundarnega nivoja: dejavniki, ki privedejo k izpuščeni zdravstveni negi, izpuščene aktivnosti zdravstvene nege in posledice izpuščene zdravstvene nege. Najpogosteje izpuščene aktivnosti so gibanje 3-krat dnevno oz. po naročilu, obračanja pacienta na 2 uri, ustna nega, emocionalna podpora in poučevanje pacienta. Povečanje izpuščene zdravstvene nege je bilo povezano z dejavniki, kot so pomanjkanje kadra, stresno delovno okolje in slaba komunikacija.
Razprava in zaključek: Epidemija COVIDA-19 je izpostavila težave v zdravstvenem sistemu, zlasti izpuščeno zdravstveno nego. Pomembne naloge, kot so gibanje, obračanje, čustvena podpora in izobraževanje pacientov, so bile pogosto zanemarjene. Izboljšanje delovnega okolja in komunikacije je ključno za boljšo kakovost oskrbe
Ključne besede: izpuščena zdravstvena nega, epidemija COVIDA-19, pojavnost izpuščene zdravstvene nege
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (972,89 KB) |
2. Vpliv epidemije covid-19 na impulzivno nakupno vedenjeAna Marija Zupanič, 2024, magistrsko delo Opis: Impulzivno nakupovanje, opredeljeno kot nakupovanje, ki je nenačrtovano, nepremišljeno ter se zgodi kot posledica izpostavljenosti dražljajem, predstavlja kompleksen fenomen. Čeprav je konstrukt impulzivnega nakupovanja vsem dobro poznan, je velikokrat napačno interpretiran; prav tako ga je težko opredeliti z eno samo, celovito definicijo. Raziskovalci so enotni, da impulzivno nakupovanje vključuje tri ključne značilnosti tovrstnega vedenja: nakup je nenačrtovan, težko nadzorovan in spremljan s čustvenimi odzivi. Gre torej za obliko nakupnega vedenja, kjer dejanska potreba po izdelku ne igra ključne vloge. Ko v kompleksno enačbo impulzivnega nakupovanja vključimo še epidemijo covida-19, lahko kot rezultat opredelimo popolnoma nove razsežnosti impulzivnega nakupnega vedenja.
Kljub preteklim izkušnjam z raznimi globalnimi dogodki je bila epidemija covida-19 popolnoma nova izkušnja za sodobno svetovno gospodarstvo in je predstavljala enega izmed hujših izzivov, ki je s seboj prinesel številne spremembe v vsakdanjem življenju posameznikov in posledično spremenil tudi njihove nakupovalne navade. Ekonomski, družbeni in politični pretresi so pri mnogih posameznikih vzbujali močna, negativna čustvena stanja, ki so jih izolacija, vladni odloki in ukrepi za preprečitev širjenja virusa le še podkrepili. Zmanjšanje gospodarskih aktivnosti in motnje dobavnih verig sta močno prizadeli fizične trgovine in storitveni sektor ter povečali prednost spletnih trgovcev, ki so se hitro prilagodili novim razmeram. S povečanjem spletne prisotnosti in uporabo ciljnega oglaševanja so dodatno pripomogli k povečanju impulzivnega nakupnega vedenja.
Namen magistrskega dela je tako preučiti kompleksnost impulzivnega nakupnega vedenja v času epidemije covida-19 za boljše razumevanje vpliva te globalne krize na vedenje odjemalcev in doprinesti k razumevanju prilagodljivosti odjemalcev v spreminjajočemu se okolju.
Ključne besede: impulzivno nakupovanje, impulzivno nakupno vedenje, epidemija covida-19, vpliv epidemije na impulzivno nakupno vedenje, dejavniki impulzivnega nakupovanja.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 25; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Delo varnostnikov v trgovinah in prodajalnah v času epidemije covida-19Franc Pozderec, Žiga Božjak, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je opraviti pregled dela varnostnikov v trgovinah in
prodajalnah v času epidemije, predvsem z vidika ukrepanja zoper osebe, ki niso
upoštevale ukrepa obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih, ter nakazati na
potrebne spremembe za zagotavljanje bolj strokovnega in učinkovitega dela v
prihodnje.
Metode:
V teoretičnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in analiza
strokovne literature pravnih aktov s področja zasebnega varovanja in
izobraževanja, s katerimi smo predstavili trenutno ureditev v Republiki Sloveniji.
Analizirali smo odloke Vlade Republike Slovenije, ki so urejali nošenje zaščitnih
mask in drugih zaščitnih sredstev ter pojasnili odločitev Ustavnega sodišča
Republike Slovenije o ustavni skladnosti analiziranih odlokov. V empiričnem
delu smo izvedli anketiranje varnostnikov, ki so v času epidemije covida-19
izvajali naloge zasebnega varovanja v trgovinah in prodajalnah.
Ugotovitve:
Varnostniki so bili v času epidemije izpostavljeni številnim konfliktnim in
neprijetnim dogodkom zaradi ukrepanja v primeru nenošenja mask v zaprtih
prostorih. Zaradi oteženih razmer je kar tretjina razmišljala o prenehanju dela na
področju zasebnega varovanja. Čeprav so menili, da so imeli dovolj kompetenc
za komuniciranje v takšnih primerih, ocenjujemo, da bi lahko bili za to še bolj
usposobljeni.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Omejili smo se na ugotavljanje posledic epidemije na varnostnike, ki so v
tem času svoje delo opravljali v trgovinah in prodajalnah.
Praktična uporabnost:
Ugotovitve prispevka bodo služile za sprejemanje ukrepov, ki bi v
prihodnosti omejili posledice v podobnih primerih, kot je bila epidemija.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek se ukvarja s pripravljenostjo zasebnovarnostnega osebja na
izredne dogodke, čemur je treba posvetiti več pozornosti kot doslej.
Ključne besede: zasebno varovanje, nošenje mask, epidemija covida-19, ukrepi in druga sredstva, odloki Vlade Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 18
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Prodaja oblačil preko spleta v času epidemije covidaTjaša Pulko, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu bomo opredelili na splošno, kaj prodaja sploh je, kaj je namen in temeljni cilj vsake prodaje. Našteli bomo tudi, kakšne vrste prodaje poznamo in kako se je prodaja sploh začela. Predvsem se bomo usmerili na spletno prodajo, ki je v času covida-19 zacvetela. Na kratko opisali epidemijo, ki se nas je vse dotaknila. Kot pa že naš naslov nakazuje, bomo veliko pozornost namenili spletni prodaji, predvsem predstavili prednosti in slabosti spleta ter nato namenili več pozornosti tudi nekaterim spletnim trgovinam. Vse skupaj bomo povzeli in nekatere ugotovitve preverili s pomočjo krajše ankete, v kateri bomo anketirance spraševali, če so med epidemijo covida-19 nakupovali oblačila preko spleta in kolikokrat, katere spletne strani so uporabljali za nakup in podobno. V diplomskem projektu bomo predstavili tudi večje spletne trgovine, po našem mnenju About you, Zalando, Asos, BestSecret Farfetch in Emporium.
Ključne besede: epidemija covida-19, oblačila, spletne trgovine, družbena omrežja, spletno oglaševanje
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 716; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,51 MB) |
6. Vpliv vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj predšolskega otroka po epidemiji covida-19 : diplomsko deloZala Bricman, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko nalogo z naslovom Vpliv vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj predšolskega otroka po epidemiji covida-19 sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem smo povzeli strokovne perspektive raznih avtorjev o socialno-emocionalnem razvoju pri predšolskih otrocih, vplivu vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj predšolskih otrok in kompetence, ki jih lahko otroci pridobijo na socialnem in tudi na emocionalnem področju. Poglobili smo se v vpliv vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj pri predšolskem otroku, ki je izrednega pomena za celoten otrokov razvoj in njegovo delovanje v okolju.
V empiričnem delu naloge smo raziskali vpliv vzgojiteljev na socialno-emocionalni razvoj predšolskih otrok in morebitne posledice epidemije covida-19. Vprašali smo se, kako se vzgojitelji v vrtcu spoprijemajo z odstopanji na socialno-emocionalnem področju otrok. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Po končanem anketiranju smo vse obdelali s pomočjo programa SPSS in rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je epidemija covida-19 na socialno-emocionalnem razvoju predšolskega otroka pustila kar nekaj posledic.
Ključne besede: vpliv vzgojiteljev, socialno-emocionalni razvoj, predšolski otrok, epidemija Covida-19
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,75 MB) |
7. Uporaba mobilne tehnologije za nakupne odločitve uporabnikovKatarina Črepinšek, 2022, diplomsko delo Opis: Mobilna tehnologija je v zadnjih letih postala del našega vsakdana. Uporabljamo jo praktično kjerkoli in kadarkoli. Pomaga nam pri izobraževanju, delu in v zadnjem času vedno bolj tudi pri nakupnih odločitvah. Tudi zaradi pandemije se je spletna trgovina pospešeno razvijala. Veliko trgovcev s fizičnimi trgovinami je bilo v povezavi z ukrepi za zajezitev virusa primoranih za nadaljevanje obratovanja, sploh med zaprtjem države, prestaviti poslovanje na splet.
V diplomskem projektu je predstavljena mobilna tehnologija. Opisana je vloga potrošnika in njegove nakupne navade ter modeli potrošnikovega odločanja. Ker je z nakupnimi odločitvami povezana tudi uporaba komunikacijske in informacijske tehnologije pa je v nalogi predstavljeno elektronsko poslovanje.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da so se tradicionalnim kupcem na spletu pridružili tudi novi kupci. Primerjali smo razlike med vrstami izdelkov, ki jih kupujejo in ugotovili, da se jim zdi nakup na spletu bolj enostaven kot v fizični trgovini. Sklenili smo, da večini populacije strah pred okužbo ni poglaviten razlog za nakup na spletu, ampak prevladuje želja po prihranku časa in dostop do informacij o izdelkih in možnosti primerjave ponudbe.
Ključne besede: mobilna tehnologija, spletna trgovina, epidemija covida-19, potrošniki, nakupne odločitve
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,50 MB) |
8. Spletna prodaja oblačil v času epidemije covid-19Lea Kukovec, 2021, diplomsko delo Opis: Epidemija novega koronavirusa je od modnih trgovcev oblačil zahtevala znatne spremembe v načinu poslovanja, delovanja in komuniciranja s potrošniki. Temeljito preoblikovanje in reorganizacija dosedanjih poslovnih procesov ter posledičen prehod na elektronsko poslovanje so modnim podjetjem zaradi zaprtja fizičnih prodajaln omogočili preživetje in omilitev vseh negativnih posledic epidemije. Uporaba spletnih trgovin z oblačili je tako postala neizogibna praksa modnih prodajalcev. Skladno s spletnimi prodajalnami so se razvili tudi novi načini interakcije z odjemalci, nove metode pospeševanja prodaje in nove tehnike oglaševanja, ki smo jih podrobneje predstavili v diplomskem delu. Poleg tega smo v pogovoru z uspešno poslovno žensko in znano slovensko vplivnico, Tejo Jugovic, poznano pod imenom Coolmamacita, spregovorili o tem, kakšna je bila med epidemijo vloga influencerjev, ki so sodelovali z modnimi blagovnimi znamkami. S podatki lastne raziskave o nakupnih navadah potrošnikov v času epidemije covida-19 smo ugotovili, da so spletne trgovine z oblačili učinkovit, efektiven in dokaj priljubljen način nakupovanja oblačil, ki bo zagotovo cvetel tudi po koncu epidemije. Razlog pa so predvsem spremenjene nakupne navade potrošnikov, vse pogostejša uporaba spletnih družbenih platform in vse bolj digitaliziran svet, v katerem živimo.
Ključne besede: spletna prodaja, oblačila, spletna trgovina, epidemija covida-19, modni trgovci, potrošniki
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 2107; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,26 MB) |
