| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Enteralna prehrana v domači oskrbi
Irena Rihter, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Področje enteralne prehrane v domači oskrbi se vse bolj uveljavlja kot nujna komponenta v zdravstveni oskrbi. Je način hranjenja, pri katerem je formula enteralne hrane bolniku preko cevke aplicirana v prebavni trakt in se izvaja na bolnikovem domu. Namen zaključnega dela je bilo raziskati uporabo enteralne prehrane na domu, kakovost življenja bolnikov s takim načinom hranjenja in težave s katerimi se srečujejo. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali potek pregleda literature, z orodjem Mixed Methods Appraisal Tool (MMAT) smo izvedli kritično oceno dokazov. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov. Ugotovili smo, da se z multidisciplinarnim pristopom, izobraževanjem bolnikov in izvajalcev nege na domu ter z učinkovito komunikacijo lahko zmanjša tveganje za zaplete pri takem načinu hranjenja, zagotovi se boljša kakovost bolnikovega življenja in nižji stroški zdravstvene oskrbe. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da uporaba enteralne prehrane na domu ugodno vpliva na bolnikovo zdravstveno stanje in kakovost življenja. Z različnimi multidisciplinarnimi timi in izobraževanji bi se lažje spopadali s težavami, s katerimi se srečujejo bolniki v domačem okolju. Izbrano področje je premalo raziskano. V prihodnje bi bilo treba narediti več raziskav o kakovosti življenja bolnika z enteralno prehrano v domačem okolju, se seznaniti s težavami s katerimi se srečujejo, s čimer bi pridobili več statističnih podatkov.
Ključne besede: enteralna prehrana, domača oskrba, kakovost življenja, odrasli
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Enteralna prehrana mehansko ventiliranih pacientov na oddelku za intenzivno terapijo
Sergeja Firer, 2023, magistrsko delo

Opis: Pomen prehrane pri kritično bolnih je vedno bolj priznan, zlasti pri pacientih, ki dolgotrajno bivajo v enoti za intenzivno terapijo in pogosto potrebujejo dolgotrajno podporo pri ohranjanju življenja ter gredo skozi stanje hudega katabolizma. Ustrezna prehrana lahko pripomore k hitrejšemu okrevanju ter prepreči dodatne zaplete. Z magistrskim delom želimo ugotoviti prehranjenost mehansko ventiliranih pacientov na intenzivni terapiji ter poiskati vzroke, zaradi katerih je prišlo do prekinitve hranjenja. V teoretičnem delu smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo, pri iskanju ustrezne literature smo si pomagali s ključnimi besedami. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo zbrali podatke na oddelku za intenzivno terapijo ene izmed bolnišnic v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 50 pacientov, ki so bili hospitalizirani od julija do decembra 2022. Zbrane podatke smo obdelali opisno v Microsoft Excel 2016 in jih prikazali v obliki grafov ter preglednic. Več kot polovica pacientov v intenzivni terapiji je prejela med 95 in 100 % predpisane enteralne hrane, nekoliko manj jih je prejelo med 85 in 95 % predpisane enteralne hrane, nekaj pacientov pa je prejelo manj kot 85 % predpisane enteralne hrane. Najpogostejši vzrok za zmanjšani prehranski vnos so bile slikovne preiskave. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da je s pomočjo enteralne hrane zagotovljena dnevna potreba po hranilih pri večini mehansko ventiliranih pacientov. Poslabšanje zdravstvenega stanja vpliva na izvajanje dodatnih preiskav ter posegov, zaradi česar je prekinjena dostava enteralne hrane in s tem tudi zmanjšan dnevni vnos hranil.
Ključne besede: enteralna prehrana, intenzivna terapija, mehansko ventiliran pacient
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (977,68 KB)

3.
ZAPLETI V POVEZAVI S PERKUTANO ENDOSKOPSKO GASTROSTOMO
Tadej Ademović, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V zadnjih letih se je povečalo število bolnikov s potrebo po hranjenju po perkutani endoskopski gastrostomi (PEG). V praksi se je izkazalo, da se bolnikom po vstavitvi PEG izboljša zdravstveno stanje. Svojcem in zdravstvenemu osebju pa je olajšano hranjenje in negovanje. Pri teh bolnikih gre za težje oblike bolezni, zato se pa pojavljajo tudi zapleti v povezavi s PEG. Določene zaplete lahko s pravilnim negovanjem in strokovnim znanjem preprečimo. Metode: Raziskovali smo s pomočjo kvantitativne metodologije dela. S pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni instrument smo uporabili dokumentacijo stotih bolnikov iz arhiva Oddelka za gastroenterologijo in endoskopijo UKC Maribor (od leta 2004 do 2014). Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010, katerih rezultate smo pokazali v obliki grafov. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, de je med stotimi analiziranimi dokumenti bolnikov z vstavljeno PEG prišlo do zgodnji zapletov pri osmih bolnikih. Zamenjavo PEG je potrebovalo manj kot tretjina bolnikov. Pri več kot polovici bolnikov, ki so potrebovali menjavo PEG je bila izvedena po enem letu. V manj kot polovici bolnikov pa je menjava PEG bila izvedena pred enim letom. Najpogostejši vzrok za menjavo je bil obraba materiala. Drugi najpogostejši vzrok, menjave PEG pa je bil nenameren izpad sonde. Sklep: V naši raziskavi smo ugotovili, da je zgodnjih zapletov pri vstavitvi PEG malo. Več zapletov se pojavi kasneje po vstavitvi PEG, katere pa bi morda s strokovnim znanjem, pravilnim negovanjem, usposobljenim kadrom, izobraževanjem in zdravstveno vzgojo svojcev lahko preprečili.
Ključne besede: Perkutana endoskopska gastrostoma, aktivnosti medicinske sestre, zapleti, enteralna prehrana.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2207; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1015,65 KB)

4.
Hranjenje starostnikov po perkutani endoskopski gastrostomi
Alenka Pahljina, 2014, diplomsko delo

Opis: Perkutana endoskopska gastrostoma je namenjena bolnikom, ki zaradi motnje požiranja začasno ali trajno ne morejo uživati hrane skozi usta. Pogoj za vstavitev gastrostome je delujoč prebavni trakt od želodca dalje. Priporočljivo je, da po gastrostomi hranimo z industrijsko pripravljeno enteralno prehrano, lahko pa tudi s hrano pripravljeno iz svežih živil. Hranjenje poteka na več načinov: hranjenje v bolusu, kontinuirano hranjenje, po principu težnostnega sistema ali z enteralno črpalko. Cilj prehranjevanja v kateremkoli življenjskem obdobju je vzdrževanje normalne prehranjenosti, ki je seveda pogoj za dobro zdravje in počutje. Namen: V diplomskem delu je predstavljeno hranjenje po perkutani endoskopski gastrostomi (PEG) in spremembe v telesni teži preiskovancev, ob prehodu iz peroralne na enteralno prehrano. Metodologija raziskovanja: V raziskavo, ki je temeljila na kvalitativni metodologiji, so bili vključeni trije preiskovanci, ki so stanovalci v domu starejših. Raziskava je potekala od septembra 2012 do aprila 2013. S komparativno raziskovalno metodo smo primerjali spremembo telesne teže po vstavitvi PEG in spremembi prehrane. Uporabljeno je bilo primarno (opazovanje) in sekundarno gradivo (interna negovalna in medicinska dokumentacija preiskovancev). Rezultati: Z manjšo raziskavo smo ugotovili, da enteralna prehrana vpliva na spremembo telesne teže. Raziskovalni vzorec je bil premajhen, da bi lahko zagotovo sklepali, da se telesna teža poveča, prav gotovo pa se z enteralno prehrano preko PEG, pri starostnikih izognemo malnutriciji. Na rezultat enteralnega hranjenja, so vplivali tudi starost pacienta, telesna konstitucija in njegova osnovna bolezen. Sklep: Hranjenje preko PEG zahteva posebno znanje, individualen pristop, redno opazovanje in natančno dokumentiranje vseh postopkov in posegov. Obravnavana tema je široka in zadnje čase je število pacientov, ki se hranijo preko PEG z enteralno prehrano povečano. Potrebna je redna kontrola antropometričnih meritev (telesne teže, indeks telesne mase), izstopišča gastrostome, splošnega stanja pacienta ter kontrola krvnih preiskav.
Ključne besede: perkutana endoskopska gastrostoma, starostniki, enteralna prehrana, zdravstvena nega, hranjenje
Objavljeno v DKUM: 13.06.2014; Ogledov: 4890; Prenosov: 626
.pdf Celotno besedilo (859,93 KB)

5.
Prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji
Klaudija Cimbola, 2010, diplomsko delo

Opis: Prehranjevanje pacienta je zelo pomembna življenjska aktivnost, ki jo moramo izvajati pri vsakem pacientu, ki je sprejet v intenzivno terapijo. V diplomskem delu je predstavljeno prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji, naloge medicinske sestre pri poznavanju načinov hranjenja, indikacij in zapletov v intenzivni terapiji. Cilji diplomske naloge so: predstaviti prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji (enteralno-hranjenje preko nasogastrične sonde; parenteralno-hranjenje preko intravenoznega kanal, preko žile, če odpovejo prebavila; per os-hranjenje preko ustne votline, vendar se tako hranjenje izvaja le pri pacientih, ki imajo dobro ohranjen požiralni refleks, ki ga preverimo s testom požiranja); ugotoviti v kolikšni meri medicinske sestre in zdravstveni tehniki upoštevajo standarde aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z različnimi vrstami in način prehranjevanja pacienta v intenzivni terapiji, prikazati zaplete hranjenja per os, enteralnega in parenteralnega prehranjevanja; ugotoviti vpliv učinkovitega načrtovanja prehranjevanja na hitrejše okrevanje pacienta v intenzivni terapiji. Raziskava je pokazala, da 57% anketiranih medicinskih sester pacientom razložijo postopek dela, ko se spomnijo. Vsem 100% anketiranim se zdi pomembno, da ocenimo stanje prehranjenosti pacienta preden ga začnemo hraniti ter 67% anketiranih je mnenja, da učinkovito prehranjevanje pacientov vpliva na hitrejše okrevanje. Menimo, da medicinske sestre s krajšo delovno dobo izražajo večjo potrebo po dodatnih znanjih, ker nimajo še toliko izkušenj ali pa so šele na začetku nabiranja svojih izkušenj. Hranjenje pacienta v intenzivni terapiji zahteva veliko znanja, sposobnosti in strokovnosti od medicinske sestre.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Pacient, enteralna prehrana, parenteralna prehrana, hranjenje per os, intenzivna terapija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 09.03.2010; Ogledov: 5698; Prenosov: 1588
.pdf Celotno besedilo (987,94 KB)

Iskanje izvedeno v 9.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici