Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu bomo opredelili pojem arhitekture programske opreme in pojasnili razliko med softversko in programsko arhitekturo. Podrobno bomo raziskali najpogosteje uporabljene arhitekturne stile v iOS programiranju ter preučili njihove prednosti in pomanjkljivosti, pojasnili bomo, zakaj je razvoj programske opreme z rabo določene arhitekturne sintagme tako časovno kot finančno najprimernejši. Predstavili bomo koncept večplastne arhitekture ter našteli, iz katerih plasti je zgrajena kvalitetna večplastna mobilna aplikacija. Na koncu bomo prikazali postopke in prakse testiranja funkcionalne iOS aplikacije, izdelane v MVVM arhitekturi, pri čemer bomo uporabili enotne teste in teste uporabniškega vmesnika.
Ključne besede: programska arhitektura, iOS arhitekturni vzorci, MVC, MVP, MVVM, VIPER, enotni testi, testi uporabniškega vmesnika
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 27
Celotno besedilo (7,16 MB)

Opis: Evropska unija namenja velik del svojih sredstev vzpostavitvi enotnega trga, ki bi imela za posledico ekonomsko rast vseh držav članic. Del končnega cilja popolnega enotnega trga predstavlja enotni digitalni trg, ki pa si ga lahko zamislimo le ob visoki digitalni integraciji potrošnikov. Tema tega diplomskega dela je geoblokiranje, praksa trgovcev, ki potrošnike diskriminira na podlagi državljanstva ali prebivališča. Geoblokiranje predstavlja veliko oviro za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in s tem tudi oviro za celoten enotni trg V prvem delu diplomskega dela predstavim enotni digitalni trg, njegove cilje in njihovo (ne)uspešnost. Nadalje predstavim različne oblike geoblokiranja (tiste, ki vsebujejo vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja) ter njihove pozitivne in negativne posledice. Sledita predstavitev in kritika pravne regulacije preprečevanja geoblokiranja v EU do sedaj (zlasti preko 20. člena Direktive o storitvah), nato pa predstavim predloge Uredb, ki naj bi geoblokiranju naredile konec. Za popolno odpravo geoblokiranja, bi bilo potrebno predloge Uredb nadgraditi tako da bi vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja urejali enotno. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da bi odprava geoblokiranja poleg pozitivnih pridobitev (kot denimo nova delovna mesta, nižje cene, povečana prodaja itd.), prinesla tudi negativne posledice (kot denimo manjše gibanje prebivalcev, negativne posledice za okolje, socialna izolacija itd.).
Ključne besede: geoblokiranje, Evropska unija, Direktiva o storitvah, pravice potrošnikov, omejitev dostopa, spletno potovanje, diskriminacija, prebivališče, državljanstvo, enotni digitalni trg.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 1567; Prenosov: 254
Celotno besedilo (667,55 KB)

Opis: Banke imajo pomembno vlogo v nacionalnih ekonomijah držav po svetu, zato je zdrav bančni sistem pomemben element finančne stabilnosti in predstavlja osnovo za vzdrževanje in razvoj ter nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Glavna dejavnost bančnega sistema je torej finančno posredništvo, ki je opredeljeno kot zbiranje finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke in njihovo posojanje tistim, ki ta sredstva potrebujejo. V bančnem sistemu se pojavljajo številna tveganja, ki vplivajo na poslovanje bank. Tveganje potencialno zmanjšuje dobiček oziroma povečuje izgubo, zato postaja upravljanje s tveganjem ključna bančna funkcija. Ob pojavu gospodarske krize so ustvarjalci ekonomske in monetarne politike primorani izvesti določene ukrepe na področju finančnega trga. Evropska komisija je sprejela več ukrepov v zvezi s posameznimi bankami, ter bančnimi sistemi kot celoto na področju jamstev in likvidnostnih programih podpore. Enotni mehanizem nadzora je nov sistem bančnega nadzora za države članice euroobmočja. Enotni mehanizem nadzora zajema naloge v okviru preverjanja, ali banke izpolnjujejo bančna pravila Evropske unije ter zgodnje reševanje težav bančnega sistema držav članic. EMN je eden od treh stebrov bančne unije EU, skupaj z enotnim mehanizmom za reševanje (EMR) in enotnim skladom za reševanje, ki skupaj tvorita celoto. Finančna institucija, ki se znajde v težavah v času krize in verjetno ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov, lahko zaprosi za javnofinančno pomoč s strani nacionalnih in evropskih organov (Evropska komisija, ECB). Poznamo različne oblike prestrukturiranja in reševanja bank (dokapitalizacija, privatizacija, zadolževanje bank). Državna pomoč finančnemu sektorju Evropske unije predstavlja državno intervencijo, ki spodbuja finančni sektor. Državno pomoč zagotavljajo vlade držav članic Evropske unije z namenom preprečevanja resnih motenj v finančnem sistemu Evropske unije in tudi posledično tudi v gospodarstvu. Državna pomoč lahko povzroči izkrivljanje konkurence med bankami, zato so določili ukrepe za njeno omejevanje po posameznih oblikah instrumentov državne pomoči finančnemu sektorju. Evropska komisija uporablja štiri glavne instrumente državne pomoči, ki so namenjeni ohranjanju stabilizacije in podpori bilanc stanja bank na strani sredstev in na strani obveznosti. Za podporo na strani sredstev bilance stanja bank sta določena dva instrumenta državne pomoči, in sicer instrument dokapitalizacije in instrument oz. ukrep za oslabljena sredstva. Za stabilizacijo na strani obveznosti v bilanci stanja banke so namenjena jamstva in ukrep za likvidnostno podporo. Glavni cilj Evropske unije do leta 2020 je spodbujanje gospodarske rasti, ki bo s tem vplivala na posodobitev nadzora državne pomoči Evropske komisije. Poudarjajo spodbujanje držav članic Evropske unije, da usmerijo javna sredstva, ki so redka, v skupne prednostne naloge s poudarkom na učinkovitosti in kakovosti javne podpore s strani nacionalnih in evropskih organov. Takšen način vpliva na združljivost vseh ukrepov državne pomoči, ter posodobitev nadzora državne pomoči vseh držav članic Evropske unije. Takšna oblika pomoči usmerja bančni sektor k trem ciljem Evropske komisije, in sicer doseganje finančne stabilnosti, ohranjati kreditne tokove in preprečiti izkrivljanje konkurence.
Ključne besede: enotni mehanizem nadzora, enotni mehanizem reševanja, enotni sklad za reševanje, bančna unija, državna pomoč
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 1095; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 110
Celotno besedilo (851,39 KB)

Opis: V magistrski nalogi analiziram proces harmonizacije na področju davka na dodano vrednost v Evropski uniji. Od uvedbe davka na dodano vrednost je bila obdavčitev prometa blaga in storitev po načelu namembne države zamišljena kot začasna rešitev in Evropska komisija si je ves čas prizadevala za prehod na obdavčitev po načelu države porekla. S tem bi bili izpolnjeni pogoji za polno delovanje notranjega trga, kjer bi bil promet blaga in storitev med državami članicami obdavčen na enak način kot promet na nacionalnem trgu. Za vzpostavitev resničnega notranjega trga EU je potrebno končati prehodno obdobje, ki je še vedno v veljavi. Uvedba dokončnega sistema davka na dodano vrednost v skladu z načelom države porekla zahteva večjo stopnjo usklajenosti v strukturi in višini davčnih stopenj med državami. Evropska komisija je vedno trčila na kar močan odpor držav članic na vse predloge za zmanjšanje razlik v nacionalnih davčnih sistemih. Podrobno je analizirana kompleksnost pravnih predpisov, na katerih temelji prehodna ureditev, ki dopušča državam članicam nadaljevanje uporabe številnih izjem, ki odstopajo od splošnih pravil in niso združljiva s temeljnimi cilji notranjega trga. V zaključnih ugotovitvah je analizirana možnost, da bo dokončna ureditev davka na dodano vrednost sploh uveljavljena in če, kakšna bo lahko končna različica te ureditve.
Ključne besede: harmonizacija, DDV, enotni trg, davčna nevtralnost, enotna davčna stopnja, načelo namembne države, načelo države porekla, davek na potrošnjo, prehodna ureditev.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 945; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,24 MB)