| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne Makedonije
Stefan Ilievski, 2021, diplomsko delo

Opis: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Ključne besede: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (625,84 KB)

2.
Pravni vidiki geoblokiranja v Evropski uniji
Leon Brulc, 2017, diplomsko delo

Opis: Evropska unija namenja velik del svojih sredstev vzpostavitvi enotnega trga, ki bi imela za posledico ekonomsko rast vseh držav članic. Del končnega cilja popolnega enotnega trga predstavlja enotni digitalni trg, ki pa si ga lahko zamislimo le ob visoki digitalni integraciji potrošnikov. Tema tega diplomskega dela je geoblokiranje, praksa trgovcev, ki potrošnike diskriminira na podlagi državljanstva ali prebivališča. Geoblokiranje predstavlja veliko oviro za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in s tem tudi oviro za celoten enotni trg V prvem delu diplomskega dela predstavim enotni digitalni trg, njegove cilje in njihovo (ne)uspešnost. Nadalje predstavim različne oblike geoblokiranja (tiste, ki vsebujejo vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja) ter njihove pozitivne in negativne posledice. Sledita predstavitev in kritika pravne regulacije preprečevanja geoblokiranja v EU do sedaj (zlasti preko 20. člena Direktive o storitvah), nato pa predstavim predloge Uredb, ki naj bi geoblokiranju naredile konec. Za popolno odpravo geoblokiranja, bi bilo potrebno predloge Uredb nadgraditi tako da bi vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja urejali enotno. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da bi odprava geoblokiranja poleg pozitivnih pridobitev (kot denimo nova delovna mesta, nižje cene, povečana prodaja itd.), prinesla tudi negativne posledice (kot denimo manjše gibanje prebivalcev, negativne posledice za okolje, socialna izolacija itd.).
Ključne besede: geoblokiranje, Evropska unija, Direktiva o storitvah, pravice potrošnikov, omejitev dostopa, spletno potovanje, diskriminacija, prebivališče, državljanstvo, enotni digitalni trg.
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 1361; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (667,55 KB)

3.
Posebnosti enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo
Matej Šajt, 2017, magistrsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (t. i. enoosebna družba) je družba, katere osnovni kapital je razdeljen na poslovne deleže. Bistvena značilnost enoosebne družbe je, da so vsi poslovni deleži v rokah ene osebe oz. skupnosti oseb ali pa so vsi poslovni deleži skupna lastnina več oseb. Enoosebna družba je v slovenskem pravnem redu predstavljena kot posebna oblika družbe z omejeno odgovornostjo, za katero veljajo posebna (lex specialis) pravna pravila. Za vsa druga vprašanja, ki jih posebna pravila ne urejajo, se uporabljajo splošne določbe zakona, ki veljajo za družbo z omejeno odgovornostjo z več družbeniki in tiste določbe, ki veljajo za vse gospodarske družbe. Edini družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo se imenuje ustanovitelj, ki sprejme t. i. akt o ustanovitvi, ki je enostransko izražena volja ustanovitelja. Vsebina navedenega akta je smiselno enaka kot vsebina družbene pogodbe, s to razliko, da je vsebina akta o ustanovitvi bistveno krajša in enostavnejša. V primerjavi z družbo z omejeno odgovornostjo se za enoosebno družbo uporabljajo posebna pravila, ki se nanašajo na pravno naravo in ustanovitev s sprejemom akta o ustanovitvi, na zagotovitev varščine in na predložitev dokazila o varščini sodniku, v primeru, če osnovni vložek ni vplačan v celoti, veljavnost in sklepanje pravnih poslov in upravljanja enoosebne družbe. Zaradi izboljšanja okolja za mala in srednje velika podjetja, ki so zaradi svojih značilnosti posebej pomembna za razvoj in krepitev evropskega gospodarska, je Komisija Evropske unije predlagala novo alternativno nacionalno obliko družbe imenovano Societas Unius Personae (SUP), za katero bi veljala enotna pravila in bi delovala v skladu z ustaljenimi pravili v vseh državah članicah.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, enoosebna družba, akt o ustanovitvi, enotni poslovni delež, knjiga sklepov, zaposlitev direktorja enoosebne družbe, portal e-VEM, Societas Unius Personae, SUP, GmbH, Unternehmergesellschaft.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 4068; Prenosov: 585
.pdf Celotno besedilo (796,50 KB)

4.
STRATEGIJA IN USPEŠNOST BANČNEGA SISTEMA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU V ČASU FINANČNE KRIZE
Iris Šteinbauer, 2016, magistrsko delo

Opis: Banke imajo pomembno vlogo v nacionalnih ekonomijah držav po svetu, zato je zdrav bančni sistem pomemben element finančne stabilnosti in predstavlja osnovo za vzdrževanje in razvoj ter nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Glavna dejavnost bančnega sistema je torej finančno posredništvo, ki je opredeljeno kot zbiranje finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke in njihovo posojanje tistim, ki ta sredstva potrebujejo. V bančnem sistemu se pojavljajo številna tveganja, ki vplivajo na poslovanje bank. Tveganje potencialno zmanjšuje dobiček oziroma povečuje izgubo, zato postaja upravljanje s tveganjem ključna bančna funkcija. Ob pojavu gospodarske krize so ustvarjalci ekonomske in monetarne politike primorani izvesti določene ukrepe na področju finančnega trga. Evropska komisija je sprejela več ukrepov v zvezi s posameznimi bankami, ter bančnimi sistemi kot celoto na področju jamstev in likvidnostnih programih podpore. Enotni mehanizem nadzora je nov sistem bančnega nadzora za države članice euroobmočja. Enotni mehanizem nadzora zajema naloge v okviru preverjanja, ali banke izpolnjujejo bančna pravila Evropske unije ter zgodnje reševanje težav bančnega sistema držav članic. EMN je eden od treh stebrov bančne unije EU, skupaj z enotnim mehanizmom za reševanje (EMR) in enotnim skladom za reševanje, ki skupaj tvorita celoto. Finančna institucija, ki se znajde v težavah v času krize in verjetno ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov, lahko zaprosi za javnofinančno pomoč s strani nacionalnih in evropskih organov (Evropska komisija, ECB). Poznamo različne oblike prestrukturiranja in reševanja bank (dokapitalizacija, privatizacija, zadolževanje bank). Državna pomoč finančnemu sektorju Evropske unije predstavlja državno intervencijo, ki spodbuja finančni sektor. Državno pomoč zagotavljajo vlade držav članic Evropske unije z namenom preprečevanja resnih motenj v finančnem sistemu Evropske unije in tudi posledično tudi v gospodarstvu. Državna pomoč lahko povzroči izkrivljanje konkurence med bankami, zato so določili ukrepe za njeno omejevanje po posameznih oblikah instrumentov državne pomoči finančnemu sektorju. Evropska komisija uporablja štiri glavne instrumente državne pomoči, ki so namenjeni ohranjanju stabilizacije in podpori bilanc stanja bank na strani sredstev in na strani obveznosti. Za podporo na strani sredstev bilance stanja bank sta določena dva instrumenta državne pomoči, in sicer instrument dokapitalizacije in instrument oz. ukrep za oslabljena sredstva. Za stabilizacijo na strani obveznosti v bilanci stanja banke so namenjena jamstva in ukrep za likvidnostno podporo. Glavni cilj Evropske unije do leta 2020 je spodbujanje gospodarske rasti, ki bo s tem vplivala na posodobitev nadzora državne pomoči Evropske komisije. Poudarjajo spodbujanje držav članic Evropske unije, da usmerijo javna sredstva, ki so redka, v skupne prednostne naloge s poudarkom na učinkovitosti in kakovosti javne podpore s strani nacionalnih in evropskih organov. Takšen način vpliva na združljivost vseh ukrepov državne pomoči, ter posodobitev nadzora državne pomoči vseh držav članic Evropske unije. Takšna oblika pomoči usmerja bančni sektor k trem ciljem Evropske komisije, in sicer doseganje finančne stabilnosti, ohranjati kreditne tokove in preprečiti izkrivljanje konkurence.
Ključne besede: enotni mehanizem nadzora, enotni mehanizem reševanja, enotni sklad za reševanje, bančna unija, državna pomoč
Objavljeno: 12.01.2017; Ogledov: 987; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Enotni mehanizem za reševanje bank - drugi steber bančne unije
Kristijan Košak, 2016, diplomsko delo

Opis: Drugi steber bančne unije oz. enotni mehanizem za reševanje (SRM) je del evropske bančne unije, ki je zasnovana z namenom enotnega nadzora bančnega sistema, enotne ureditve reševanja bank in uvedbe enotnega sistema jamčevanja za vloge na območju evropske monetarne unije. Direktiva o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD), prekinja vzročnost naraščajočih državnih dolgov kot posledico reševanja bank iz sredstev proračunov držav članic (t. i. bail-out). Ta princip reševanja je zamenjal princip s posegom na sredstva upnikov banke (t. i. bail-in). Slednji se je kot priporočljiv sprejel na mednarodni ravni v okviru nezavezujočih pravil Odbora za finančno stabilnost (angl. Financial Stability Board) pri Banki za mednarodne poravnave (angl. Bank for International Settlements). Uredba o enotnem mehanizmu za reševanje (SRMR), osrednji pravni akt enotnega mehanizma za reševanje (SRM), nadgrajuje BRRD z enotnim odborom za reševanje (SRB) in skladom (SRF), ki ga SRB upravlja. Drugi bančni steber tako predstavlja centralizacijo pristojnosti glede odločanja o reševanju propadajočih bank na ravni institucij in organov EU.
Ključne besede: enotni mehanizem za reševanje, drugi steber bančne unije, bančna unija, enotni sklad za reševanje, enotni odbor za reševanje, bail-in
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1309; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (872,38 KB)

6.
PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMI
Patricija Plahuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (851,39 KB)

7.
FATCA, OECD CRS IN DAC2 KOT ODGOVOR NA DAVČNE UTAJE
Ana Pristolič, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi so predstavljena nova orodja v boju proti mednarodnim davčnim utajam, ki temeljijo na avtomatični izmenjavi podatkov: FATCA zakonodaja (Foreign Account Tax Compliance Act), uveljavljena s strani ZDA, OECD Enotni standard poročanja (Common Reporting Standard) in DAC2, evropska direktiva, ki OECD CRS vnaša v evropski pravni red. Izmenjava podatkov med pristojnimi organi različnih držav je do sprejema obravnavanih predpisov praviloma potekala na podlagi zahtev v povezavi s konkretnim davčnim zavezancem. Z novimi instrumenti se izmenjava razširja na avtomatično izmenjavo podatkov v zvezi s finančnimi računi. Boj proti davčnim utajam je možen le z učinkovitim sodelovanjem davčnih organov, ki je lahko uspešen zgolj s poenotenim in avtomatiziranim sistemom za izmenjavo podatkov. Posebna pozornost je namenjena obveznostim, ki jih navedeni predpisi prinašajo slovenskim finančnim institucijam. Finančne institucije so dolžne izvajati postopke dolžne skrbnosti za opredelitev finančnih računov in njihovih imetnikov ter določene podatke o davčnih zavezancih nerezidentih poročati pristojnemu organu. V zaključku naloge je predstavljena primerjava sistemov, posledice njihove uvedbe in dileme, ki se v zvezi z njimi pojavljajo. Omenjeni so tudi novi koraki pri boju proti čezmejnim davčnim utajam. Naloga obravnava pomembno in aktualno problematiko, ki ne vpliva samo na poslovanje finančnih institucij, temveč tudi davčne zavezance in pristojne organe ter premika meje pri izmenjavi informacij med davčnimi organi v boju proti davčnim utajam.
Ključne besede: FATCA, Foreign Account Tax Compliance Act, IGA, Intergovernmental Agreement, OECD CRS, Standard avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih, Enotni standard poročanja, Common Reporting Standard, DAC2, Direktiva o upravnem sodelovanju, AEOI, avtomatična izmenjava podatkov, čezmejne (mednarodne) davčne utaje, postopki dolžne skrbnosti, finančni račun, finančna institucija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1495; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Harmonizacija davka na dodano vrednost v Evropski uniji s poudarkom na davčnih stopnjah
Darja Prebil, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram proces harmonizacije na področju davka na dodano vrednost v Evropski uniji. Od uvedbe davka na dodano vrednost je bila obdavčitev prometa blaga in storitev po načelu namembne države zamišljena kot začasna rešitev in Evropska komisija si je ves čas prizadevala za prehod na obdavčitev po načelu države porekla. S tem bi bili izpolnjeni pogoji za polno delovanje notranjega trga, kjer bi bil promet blaga in storitev med državami članicami obdavčen na enak način kot promet na nacionalnem trgu. Za vzpostavitev resničnega notranjega trga EU je potrebno končati prehodno obdobje, ki je še vedno v veljavi. Uvedba dokončnega sistema davka na dodano vrednost v skladu z načelom države porekla zahteva večjo stopnjo usklajenosti v strukturi in višini davčnih stopenj med državami. Evropska komisija je vedno trčila na kar močan odpor držav članic na vse predloge za zmanjšanje razlik v nacionalnih davčnih sistemih. Podrobno je analizirana kompleksnost pravnih predpisov, na katerih temelji prehodna ureditev, ki dopušča državam članicam nadaljevanje uporabe številnih izjem, ki odstopajo od splošnih pravil in niso združljiva s temeljnimi cilji notranjega trga. V zaključnih ugotovitvah je analizirana možnost, da bo dokončna ureditev davka na dodano vrednost sploh uveljavljena in če, kakšna bo lahko končna različica te ureditve.
Ključne besede: harmonizacija, DDV, enotni trg, davčna nevtralnost, enotna davčna stopnja, načelo namembne države, načelo države porekla, davek na potrošnjo, prehodna ureditev.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 817; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
DAVČNA HARMONIZACIJA V EVROPSKI UNIJI
Nastja Levart, 2015, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem seminarju se bom osredotočila predvsem na davčno harmonizacijo v Evropski uniji in kakšna je njena definicija. Poiskala bom prednosti in slabosti davčne harmonizacije. V nadaljevanju bom raziskovala tudi področje harmonizacije treh davkov, kjer bom podrobneje predstavila harmonizacijo davka na dodano vrednost, harmonizacijo davka na dohodek pravnih oseb in harmonizacijo davka na dohodek fizičnih oseb. Na kratko bom opisala različne sisteme obdavčevanja dohodnine v Evropski uniji in teoretične ter zakonske osnove za harmonizacije davka na dohodke. Diplomski seminar bo zajemal tudi mnenja in polemike številnih teoretikov in ekonomistov, ki so se opredeljevali za ali proti harmonizaciji davkov v območju Evropske unije.
Ključne besede: davčna harmonizacija, enotni trg, davki, osebni dohodek.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 867; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (685,80 KB)

10.
EVROPSKI PATENT Z ENOTNIM UČINKOM: PROBLEMATIKA JEZIKOVNE UREDITVE IN SODNEGA VARSTVA
Katja Belec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temeljna razloga za več desetletij trajajoča pogajanja ustanovitve enotnega patenta. To sta neprimerna jezikovna ureditev in neustrezna ureditev sodnega varstva. Nova ureditev predvideva podelitev patenta po preverjenem jezikovnem sistemu EPO, pri čemer nadaljnji prevodi ne bodo zahtevani, saj bo na voljo visokokakovostno strojno prevajanje. Stroški, povezani s prijavo enotnega patenta bodo povrnjeni. Centraliziran sodni sistem bo zagotavljal večjo pravno varnost, s tem da odpravlja možnosti poteka več sodnih postopkov glede istega patenta med istima strankama. Odločitve Enotnega sodišča za patente bodo imele učinke na celotnem ozemlju sodelujočih držav članic EU. Odločitve bodo kvalitetnejše, saj bodo pri odločanju sodelovali sodniki, ki so strokovnjaki na določenem tehničnem področju. Diplomska naloga pa v zvezi s tem opozarja tudi na pomanjkljivosti enotnega sodnega sistema, ki se kaže v možnosti »forum shoppinga«.
Ključne besede: enotni patent, patentni sveženj, ureditev prevajanja, ureditev sodnega varstva, Enotno sodišče za patent, evropski patent, Evropska patentna konvencija.
Objavljeno: 08.06.2015; Ogledov: 1029; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (805,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici