1. Ergonomija delovnega okolja kot dejavnik tveganja za pojav sindroma izgorelosti pri medicinskih sestrahNeja Frlic, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije se vsakodnevno spopadajo s kompleksnimi, izrednimi situacijami, ki nanje delujejo kot stresorji in pomembno vplivajo na njihovo zdravje in kakovost življenja. Vir stresa predstavljajo tudi delovni pogoji na delovnem mestu, zaradi katerih medicinske sestre doživljajo nezadovoljstvo in trpijo zaradi izgorelosti. Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela je za opredelitev področja uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. V nadaljevanju je bil v okviru raziskovalne naloge oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil s pomočjo platforme 1KA posredovan sobnim medicinskim sestram oz. medicinskim sestram ob pacientu na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok – Oddelek za intenzivno terapijo, Kliničnem oddelku za interno intenzivno medicino in Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja – enota intenzivne terapije. Rezultati: Več kot polovica vprašanih medicinskih sester se strinja s trditvijo, da slaba prilagojenost delovnega okolja zaposlenim povečuje tveganje za pojav sindroma izgorelosti. Pri več kot polovici vprašanih so se v zadnjih 12 mesecih pojavili občutek izčrpanosti, nihanje razpoloženja, pomanjkanje apetita, prebavne težave, težave s spanjem, tesnoba, glavobol in bolečine v vratu, ramenih, zgornjem in spodnjem delu hrbta. Več kot polovica se je srečala tudi s padcem učinkovitosti, padcem koncentracije, upadom motivacije, delanjem napak, pozabljivostjo, jezo, nervoznostjo, občutkom ničvrednosti, razočaranjem nad sabo in z občutkom krivde. Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije se za premeščanje pacientov največ poslužujejo rjuh in desk, najmanj pa pasu za premeščanje, prostostoječega premičnega dvigala in stropnega dvigala. Ti jim pogosto sploh niso na voljo. Rezultati so pokazali, da se medicinske sestre v enotah intenzivne terapije redko soočajo s konflikti, največ sicer s strani sodelavcev. Tudi verbalno ali fizično nasilje se redko pojavi s strani sodelavcev in pacientov, načeloma se z njim ne soočajo. Največ pohval anketirane medicinske sestre dobijo s strani pacientovih svojcev, pacientov, manj s strani sodelavcev in najmanj s strani managementa oddelka. Razprava in zaključek: Delo medicinskih sester v enotah intenzivne terapije je močno obremenjujoče, tako fizično kot psihično, kar ima dolgoročne posledice tako za posameznike kot za organizacijo. Obremenjujoče delovno okolje, pomanjkanje potrebne opreme in slaba ergonomska prilagojenost okolja le še dodatno poslabšujejo delovne pogoje in povečujejo tveganje za izgorelost. Poskrbeti je treba tudi za izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu, spodbujati boljšo komunikacijo med sodelavci in vodstvom ter povečati prepoznavnost in spoštovanje dela medicinskih sester.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, izgorelost, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Znanje medicinskih sester v intenzivni enoti o preprečevanju okužb centralnega venskega kanalaAdisa Fejzuli, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužbe, povezane s centralnim venskim katetrom, predstavljajo pomemben izziv v enotah intenzivne terapije, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri njihovem preprečevanju. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kakšno je znanje medicinskih sester o preprečevanju okužb centralnega venskega katetra v intenzivni negi.
Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature, pri čemer je bila uporabljena metoda PIO. Z uporabo predhodno določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v končno analizo vključenih 13 raziskav. Sinteza je temeljila na narativni sintezi.
Rezultati: Rezultati kažejo, da medicinske sestre v intenzivni negi izkazujejo različno, pogosto nezadostno raven znanja o preprečevanju okužb centralnega venskega katetra. Poznavanje smernic ni nujno povezano z njihovo klinično uporabo. Ugotovljene so bile tudi številne ovire, kot so pomanjkanje časa, kadrov in standardiziranih protokolov.
Razprava in zaključek: Za zmanjšanje razkoraka med znanjem in klinično prakso so potrebni večplastni ukrepi, vključno s stalnim izobraževanjem, organizacijsko podporo in s spodbujanjem kulture varnosti. Ugotovitve predstavljajo pomembno podlago za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege v intenzivnih enotah.
Ključne besede: centralni venski kateter, medicinske sestre, preprečevanje okužb, enota intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (752,56 KB) |
3. Zagotavljanje udobja za kritično bolne paciente v enoti intenzivne terapijeMiloš Kuzmanović, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Koncept udobja je kompleksen, prehoden in večdimenzionalen, presega le odsotnost bolečine. Namen intenzivne terapije je zagotavljanje kakovostne oskrbe hudo poškodovanim pacientom. Raziskava proučuje stališča medicinskih sester o zagotavljanju udobja, vpliv tipa enote in izkušenj ter ugotavlja najpogostejše vire neugodja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Analiza podatkov je vključevala deskriptivno in inferenčno statistiko s programom SPSS IBM 23.0, vključno z Mann-Whitney U testom.
Rezultati: Najpogostejši vir neugodja je pogrešanje ljubljenih oseb (x̄ = 7,83, SD = ±2,18). Pogosti viri neugodja so še motnje spanja, bolečina, tesnoba in občutek odvisnosti. Izkušnje medicinskih sester vplivajo na zagotavljanje udobja, predvsem pri zagotavljanju spanja ponoči, preprečevanju žeje, udobnem nameščanju pacientov in obvladovanju bolečine. Medicinske sestre največ pozornosti namenjajo odpravljanju bolečine, občutka mrazu, toplote, žeje ter zmanjševanju hrupa in umetne svetlobe ponoči.
Razprava in sklep: Intenzivna terapija je kompleksno okolje, kjer medicinske sestre igrajo ključno vlogo. V prihodnosti bi bilo smiselno raziskati skladnost mnenj medicinskih sester in pacientov ter razviti orodje za ocenjevanje udobja v Sloveniji, kar bi pomembno prispevalo k klinični praksi.
Ključne besede: udobje, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, pacient
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Fluktuacija kadra zdravstvene nege v enotah intenzivne terapijeSonja Černjač, 2024, magistrsko delo Opis: Nosilka zdravstvene nege in oskrbe ter strokovnjakinja na področju zdravstvene nege je medicinska sestra. Medicinske sestre (pod pojmom je mišljena tudi moška oblika
izvajalcev zdravstvene nege – zdravstveniki/tehniki zdravstvene nege) imajo na
področju zdravstvenega varstva pomembno vlogo, saj skrbijo za paciente, imajo pa tudi vodilno vlogo v bolnišnicah, zdravstvenih sistemih in drugih organizacijah. Kako obdržati medicinske sestre na njihovih delovnih mestih, je globalni problem, ki pa je v enotah intenzivne terapije zaradi intenzivnega načina dela še bolj izrazit. Fluktuacija je naraščajoči problem, ki navadno nastopi zaradi nezadovoljstva zaposlenih. Visoka stopnja fluktuacije zdravstvenih delavcev je vse pogostejši pojav v bolnišnicah po vsem svetu, predvsem pa v enotah intenzivne terapije, kjer skrb za življenjsko ogrožene paciente predstavlja več znanja, usposabljanja, kritičnega razmišljanja in več stresnih dogodkov. Poleg resnih finančnih posledic fluktuacija ogroža varnost in kakovost na področju skrbi za paciente, prihaja do prekinitev kontinuitete oskrbe, dogaja se več napak pri zdravljenju. Prepoznani problem smo v magistrskem delu želeli bolje spoznati
v teoretičnem delu, kjer smo se osredotočili na razumevanje pojma fluktuacija ter
predstavitev vrst, vzrokov, posledic in ukrepov za zmanjšanje prej omenjene
problematike. V empiričnem delu magistrskega dela smo si želeli razjasniti trend
odhajanja medicinskih sester, ki odhajajo z enot intenzivnih terapij, pridobiti uvid v splošno delovno vzdušje na omenjenih delovnih mestih ter odgovoriti na vprašanje, kako bi lahko pripomogli k zadržanju medicinskih sester na svojih delovnih mestih. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 71 medicinskih sester, zaposlenih na oddelkih za intenzivno terapijo III v UKC Ljubljana. Anketiranci so pri vprašanjih odprtega tipa v največji meri izpostavili, da se na svojem delovnem mestu soočajo s pomanjkanjem kadra, kar vodi v preobremenjenost zaposlenega. Motijo jih medosebni odnosi z drugimi MS in slaba organizacija dela, medtem ko nekateri niso zadovoljni tudi s svojo plačo glede na stres in odgovornost, ki jo imajo. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne povezanosti (šibko pozitivne) med določenimi občutki in počutjem na delovnem mestu ter težnjo po menjavi zaposlitve (razburjenost zaradi nečesa nepričakovanega na delovnem mestu, občutek živčnosti in stresa, občutek nezmožnosti spopadanja s stvarmi, ki jih je potrebno opraviti, občutek jeze zaradi stvari izven nadzora). Anketirani zaposleni so se v statistično značilno v manjši meri strinjali z nekaterimi trditvami v anketnem vprašalniku, kar v določeni meri kaže na nezadovoljstvo z organizacijo dela in naravo samega dela. Ugotovili smo, da večina zaposlenih pogosto ali zelo pogosto dela več ur, kot je za določeni mesec predvideno. Ugotovili smo tudi, da stres lahko vpliva na odločitev o menjavi zaposlitve, možen vzrok za stres pa so lahko psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Kot potencialna rešitev je bila v največji meri izpostavljena ravno večja kadrovska zasedba, kar bi zmanjšalo vsakodnevne psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Da pa bi več zaposlenih želelo delati v tako zahtevnem in intenzivnem okolju, je potrebno začeti pri osnovah. S poznavanjem
razmer v enotah intenzivne terapije, z razumevanjem fluktuacije kot take in upoštevanjem ukrepov za njeno zmanjšanje oz. zajezitev lahko prispevamo k večjemu
zadovoljstvu medicinskih sester in njihovemu zadržanju na njihovih delovnih mestih.
Rezultati te raziskave bodo lahko v pomoč managerjem/vodjem v zdravstvenih ustanovah pri razumevanju in spoprijemanju s fluktuacijo ter razpolaganju s svojim
zdravstvenim kadrom.
Ključne besede: fluktuacija, enota intenzivne terapije, medicinske sestre, pomanjkanje
medicinskih sester
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (3,94 MB) |
5. Učinkovitost metod za preprečevanje poškodb tkiva zaradi tlaka v enoti intenzivne terapijeAlbert Aleksander Pravdič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Poškodbe tkiva zaradi tlaka (PTT) predstavljajo pogost neželen dogodek, zlasti na enotah intenzivne terapije. Sedanje smernice za preprečevanje in zdravljenje PTT med drugim vključujejo repozicioniranje bolnikov, uporabo podpornih površin, ki enakomerno porazdelijo težo bolnika, ter uporabo zaščitnih oblog, ki zmanjšajo pritisk na ranljive dele telesa.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo pregleda literature. Literaturo smo iskali v petih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate (EBSCOhost), MEDLINE (EBSCOhost), Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Ustrezne rezultate smo nato razporedili glede na hierarhijo dokazov in jih prikazali s pomočjo opisne sintezne in evalvacijske tebele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 14 člankov. Rezultati so pokazali, da sta najzanesljivejši in najučinkovitejši metodi preprečevanja PTT uporaba profilaktičnih oblog in podpornih površin. Pozitivne rezultate so dosegli tudi z uporabo topikalnih pripravkov in uravnavanjem enteralne prehrane.
Razprava in zaključek: Največjo učinkovitost pri preprečevanju PTT odraslih, sprejetih na EIT, imajo profilaktične obloge in uporaba podpornih površin. Za vse vključene metode so potrebne kakovostne nadaljnje raziskave, specifične za to populacijo.
Ključne besede: poškodba tkiva zaradi tlaka, enota intenzivne terapije, učinkovitost, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,01 MB) |
6. Preprečevanje okužb pri nedonošenčkih v enoti intenzivne terapijeLarisa Omerkadić, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Nedonošenčki predstavljajo ranljivo skupino, ki je dovzetna za okužbe v enoti intenzivne terapije, zato je zmanjšanje okužb ključnega pomena pri delu medicinskih sester. Namen zaključnega dela je s pregledom literature ugotoviti, katere strategije se izvajajo za preprečevanja okužb pri nedonošenčkih v enoti za intenzivno nego in terapijo.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo o preprečevanju okužb pri nedonošenčkih v enoti intenzivne nege in terapije. Iskali smo literaturo v strokovnih bazah Web of Science, PubMed in CINAHL Ultimate. Po PRISMA diagramu smo identificirali in pregledali pridobljene raziskave. Za sintezo ugotovitev vključenih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo. Pridobljene raziskave smo razvrstili po ravneh, glede na hierarhijo dokazov in jim po ravneh določili moč, zanesljivost in relevantnost. Pri pisanju smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela.
Rezultati: V končno analizo smo tako vključili šest zadetkov. Ugotovili smo, da higiena rok pred aseptičnimi posegi in uporaba manjše dolžine centralnega venskega katetra vodi do zmanjšanja okužb. Največ okužb je bilo ugotovljenih v krvnem obtoku pri vstavitvi venskega katetra, temu je sledila mehanska ventilacija in neinvazivna ventilacija.
Razprava in zaključek: Največ okužb je povzročenih v enoti pediatrične intenzivne nege in terapije, s strani zdravstvenih delavcev. Največ je prisotnih okužb krvnega sistema, za njimi pa sledijo okužbe, povzročene z mehansko ventilacijo - tako invazivno kot neinvazivno ter nazadnje bolnišnične okužbe, ko so prisotne bakterije odporne proti zdravilom. Medicinske sestre lahko s svojim znanjem o načinih preprečevanja dodatnih okužb pripomorejo, da obvarujejo nedonošene novorojenčke v intenzivni terapiji pred dodatnimi okužbami.
Ključne besede: preprečevanje okužb, nedonošenčki, enota intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 80
Celotno besedilo (937,69 KB) |
7. Preprečevanje poškodbe zaradi pritiska v enoti intenzivne terapije: pregled literatureRebeka Strehar, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Poškodba zaradi pritiska nastane zaradi dolgotrajnega pritiska, trenja, vlage in drugih dejavnikov, kar je še posebej pogosto pri pacientih v enoti intenzivne terapije. 60,8 % poškodb zaradi pritiska nastane v enoti intenzivne terapije. V Sloveniji incidenca znaša 9,13 %. Namen zaključnega dela je narediti pregled, analizo in sintezo znanstvene literature s področja preprečevanja poškodbe zaradi pritiska v enoti intenzivne terapije.
Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL Complete (EBSCOhost), ScienceDirect (Elsevier), PubMed in Web of Science. Potek pregleda je prikazan s PRISMA diagramom. Kritična ocena kakovosti člankov je bila opravljena z ocenjevalnim orodjem in orodjem za oceno projektov izboljšanja kakovosti. Izvedena je bila analiza in sinteza izbranih člankov s pomočjo evalvacijske ter sintezne tabele.
Rezultati: Izmed 134 člankov smo v pregled literature vključili 10 člankov, ki odgovarjajo na naše raziskovalno vprašanje. V enoti intenzivne terapije so najpogosteje uporabljeni ukrepi preprečevanja poškodbe zaradi pritiska ohranjanje integritete kože, ustrezen prehranski status, intervencije v povezavi z lego pacienta in organizacija dela.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, kako svežnji ukrepov bistveno pripomorejo k zmanjšanju incidence poškodbe zaradi pritiska. S pomočjo izbranih člankov smo opisali najpogostejše ukrepe preprečevanja poškodbe zaradi pritiska v enoti intenzivne terapije. Menimo, da so na opisanem področju potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: poškodba zaradi pritiska, enota intenzivne terapije, preventiva, incidenca
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 131
Celotno besedilo (782,46 KB) |
8. Zapleti povezani z bolnišničnim transportom kritično bolnegaMaja Draganič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Za namen zagotovitve potrebnih postopkov in posegov zdravljenja kritično bolnih v enoti intenzivne terapije je pogosto treba opravljati bolnišnične transporte. Med transportom je kritično bolni posebej ranljiv, saj obstaja tveganje za nastanek zapletov. Namen zaključnega dela ja raziskati najpogostejše zaplete in identificirati intervencije, s katerimi preprečimo nastanek le-teh.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature, objavljene v časovnem obdobju med letoma 2014 in 2024, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in MEDLINE. Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Potek pregleda literature smo prikazali v diagramu PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, ki smo jo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav. Najpogostejši zapleti bolnišničnega transporta so hemodinamska in respiratorna nestabilnost, odpoved opreme ter nenamerna odstranitev sond in katetrov. Med intervencije za preprečevanje zapletov, povezanih s transportom kritično bolnega, spadajo strukturirana priprava na transport, hemodinamska in respiratorna stabilnost kritično bolnega, usposobljeno osebje, ustrezna oprema, neprestano spremljanje parametrov ter komunikacija med vsemi člani ekipe med transportom.
Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da so s transportom kritično bolnih povezani zapleti, ki se lahko pojavijo med bolnišničnim transportom in lahko privedejo do hudih posledic. Ključnega pomena je poznavanje zapletov in intervencij za preprečevanje teh.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, prevoz, pacient, neželeni dogodki, intervencije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 165
Celotno besedilo (631,49 KB) |
9. Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19Vita Živko, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaradi covida-19 so bili številni pacienti sprejeti v enoto intenzivne terapije. Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE (EBSCO), CINAHL (Ultimate), Cochrane Library in Web of Science. Vključili smo polno dostopne sistematične preglede kohortnih raziskav ali raziskav primerov s kontrolami, posamezne kohortne raziskave ali raziskave primerov s kontrolami ter opisne raziskave v angleškem jeziku. Izbrani članki vključujejo odraslo populacijo. Časovno smo se omejili na obdobje od leta 2019 naprej. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda. Raziskave smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele in jih kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ocenili smo enajst kohortnih raziskav in en sistematični pregled kohortnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo oblikovali glavno kategorijo: »Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19« in 4 podkategorije: »nespremenljivi dejavniki tveganja«, »spremenljivi dejavniki tveganja«, »pridružene bolezni« ter »odzivi in zapleti«.
Diskusija in zaključek: Različni dejavniki tveganja in komorbidnosti, kot so moški spol, višja starost, povečana telesna teža, prisotnost hipertenzije, sladkorna bolezen, kajenje, ledvične bolezni in posamezni zapleti, vplivajo na pogostejši sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost bolnikov s covidom-19.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, enota intenzivne terapije, umrljivost, covid-19
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 122
Celotno besedilo (826,13 KB) |
10. Intervencije za izboljšanje oksigenacije pri ne-intubiranih kritično bolnih s COVIDOM-19Sara Dejanović, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Zadostna oksigenacija je pri kritično bolnih, okuženih s koronavirusno boleznijo 2019, za preživetje izrednega pomena. Pogosto sta za zagotavljanje optimalne oksigenacije potrebni endotrahealna intubacija in invazivna mehanska ventilacija. Pomembno je, da se s posameznimi aktivnostmi in intervencijami za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih zmanjša potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji. V zaključnem delu želimo predstaviti najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Prav tako smo uporabili metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in Google Scholar. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 18 raziskav. Najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 so: (1) obračanje neintubiranega pacienta na trebuh, (2) uporaba neinvazivne mehanske ventilacije, (3) aplikacija inhalacijskega dušikovega oksida, (4) nosna kanila z visokim pretokom.
Razprava in zaključek: Potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji se lahko ob pravočasni uvedbi intervencij za izboljšanje oksigenacije bistveno zmanjša.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, koronavirus, neinvazivne metode izboljšanja oksigenacije
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 647; Prenosov: 333
Celotno besedilo (1,16 MB) |
