| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preiskava enkriptiranih elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov v kazenskem postopku; problem nezmožnosti dostopa do podatkovne vsebine naprave in prisila razkritja šifrirnega gesla : magistrsko delo
Oskar Peče, 2022, magistrsko delo

Opis: S tem ko sta se s splošno in profesionalno digitalizacijo modernega življenja izjemno povečala količina in pomen digitalnih dokazov, se je ustrezno povečal pomen in pogostost preiskav elektronskih naprav v kazenskem postopku. Preiskava elektronskih naprav je v slovenski zakonodaji urejena v 219.a členu Zakona o kazenskem postopku in ureja preiskavo elektronskih z njimi povezanih naprav, nosilcev podatkov in preko omrežja povezanih in dosegljivih informacijskih sistemov, kjer so shranjeni podatki. Kritična lastnost vseh treh vrst naprav je njihova sposobnost shranjevanja podatkov v digitalni obliki. Pomembno oviro preiskavi teh naprav predstavlja moderna enkripcija, ki onemogoča dostop do njihove podatkovne vsebine, brez ustreznega šifrirnega gesla. Preiskava elektronske naprave posega v uporabnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti, določene v 37. členu Ustave Republike Slovenije. Za zadovoljitev ustavnih pogojev in pogojev 219.a člena Zakona o kazenskem postopku mora preiskava temeljiti na ustreznem pravnem temelju, namreč uporabnikovi privolitvi, odredbi sodišča ali ustni odredbi preiskovalnega sodnika. 219.a člen ZKP poleg pogojev in okvirnega poteka preiskave elektronskih naprav v 6. odstavku določa dolžnosti imetnikov oziroma uporabnikov naprav in sankcijo, če teh dolžnosti ne izpolnijo. Omenjene dolžnosti so omogočiti dostop do elektronske naprave, predložitev šifrirnih ključev in predložitev pojasnil o uporabi naprave. Za neizpolnitev določenih obveznosti ne morejo biti kaznovani osumljenec, obdolženec, oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča, ali oseba, ki se lahko odreče pričevanju. Po zasegu naprave in pred njeno preiskavo je treba opraviti vmesni postopek zavarovanja podatkovne vsebine elektronske naprave. Ta se lahko zavaruje tako, da se ustvari istovetna kopija elektronskih podatkov, da se ustvari istovetna kopija celotnega nosilca podatkov ali tako, da se naprava zapečati. Postopek zavarovanja ne služi zgolj zagotovitvi integritete preiskovanih podatkov, temveč je edini del preiskave elektronske naprave v širšem smislu, pri katerem sta lahko prisotna uporabnik naprave in njegov zagovornik. Preiskavo elektronske naprave opravi strokovno usposobljena oseba in o preiskavi ustvari zapisnik. Preiskava je vsebinsko omejena na iskano vsebino, določeno v odredbi o preiskavi. V primeru, da je preiskava opravljena brez ustrezne pravne podlage ali v nasprotju z odredbo, morajo dokazi, pridobljeni s to preiskavo, biti izključeni. V primeru, da je šifrirno geslo naprave bilo pridobljeno s prisilo v obliki mučenja ali nečloveška in ponižujočega ravnanja, se za legitimacijo dokazov, pridobljenih v tej preiskavi ne more uporabiti doktrina neizbežnega odkritja. Za preiskavo preko omrežja povezanih naprav, morajo te naprave biti v odredbi določene, pri čemer ne ustreza, da so določene zgolj naprave, ki jih je uporabnik uporabil za dostop do njih. Obdolženca pred prisilo predložitve šifrirnih gesel ščiti privilegij zoper samoobtožbo, pri čemer ta zaščita velja enako za šifrirna in biometrična gesla. Obdolženec kljub temu lahko geslo prostovoljno predloži, pri čemer ima lahko sama predložitev zanj obremenilno dokazno vrednost. V kolikor gesla ne predloži, njegovo vzdrževanje pomoči organom pregona ne more služiti kot dokaz njegove krivde. Če obdolženec naklepno predloži nepravilno šifrirno geslo, njegovo ravnanje lahko predstavlja kaznivo dejanje krivega pričanja. Tuje države so z namenom reševanja problema otežene preiskave elektronskih naprav sprejele različne ureditve, med drugim različne stopnje prisile za predložitev šifrirnih gesel in stroge načine regulacije enkripcijskih in enkriptiranih produktov. Pogosta oblika tovrstne regulacije, h kateri stremi tudi Evropska unija je uvedba obveznih s strani proizvajalcev implementiranih »glavnih ključev«, ki organom pregona omogočajo, da zaobidejo enkripcijo in odklenejo enkriptirane naprave, brez uporabe šifrirnih gesel.
Ključne besede: preiskava digitalnih naprav, kazenski postopek, enkripcija, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo
Objavljeno v DKUM: 22.11.2022; Ogledov: 1080; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Digitalni dokazi v kazenskem postopku in privilegij zoper samoobtožbo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tara Januš, 2020, diplomsko delo

Opis: Hiter razvoj tehnologij prinaša spremembe tudi na področje kazenskega prava. Organi kazenskega pregona se srečujejo z vedno več dokazi v digitalni obliki. Pridobivanje digitalnih dokazov jim ovira uporaba enkripcije. Enkripcija spremeni podatke iz berljive oblike v neberljivo, za dekriptiranje pa je potreben ključ oz. geslo. Pred predajo gesla osebe ščiti privilegij zoper samoobtožbo. Privilegij zoper samoobtožbo je pravica posameznika, da ne priča proti samemu sebi. V diplomski nalogi bomo preverili, kako je privilegij v povezavi z digitalnimi dokazi urejen v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Biometrična enkripcija za ključ uporablja biometrične podatke, kot so prstni odtis, očesna šarenica ipd. Skozi diplomsko nalogo ugotavljamo, ali biometrični podatki uživajo enako zaščito pod privilegijem zoper samoobtožbo. Predstavljena bo Doktrina testimonialne biometrije, ki predstavlja eno izmed možnih rešitev dileme biometrične enkripcije. V povezavi z Doktrino vnaprej določenega zaključka (The Foregone Conclusion Doctrine), bomo ugotavljali kdaj lahko oblast zahteva predajo gesel, biometričnih podatkov, ali dekriptirano vsebino elektronske naprave. Tehnologija neprestano napreduje, storilci kaznivih dejanj pa so eni prvih, ki po njej posežejo. Za učinkovito reševanje kaznivih dejanj, se morajo prilagajati organi kazenskega pregona in zakonodaja.
Ključne besede: diplomske naloge, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo, enkripcija, biometrična enkripcija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2020; Ogledov: 921; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (963,26 KB)

3.
BELEŽENJE IN SPREMLJANJE PRENOSNIKA NA DALJAVO
Tinček Benko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo beleženje in spremljanje prenosnika na daljavo. Predstavljamo problem varnosti prenosnih računalnikov in najpogostejše načine zaščite pred krajo računalnikov. Osredotočamo se na programsko opremo za sledenje računalnikov v primeru kraje. Izvedemo tudi primerjavo med izbranimi programi, ki so na voljo na tržišču. V praktičnem delu predstavimo programsko rešitev za beleženje in spremljanje prenosnika. Opisujemo načrtovanje in implementacijo Windows storitve, ki predstavlja odjemalski del rešitve in strežniški del. Na koncu dela predstavljamo primer poročila ukradenega računalnika ter prikazujemo, kako nam lahko tako pridobljeni podatki pomagajo pri iskanju ukradenega računalnika.
Ključne besede: prenosnik, varnost, kraja, sledenje, Windows storitve, C#, enkripcija
Objavljeno v DKUM: 18.03.2014; Ogledov: 1256; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (8,04 MB)

4.
PRIMERJAVA SIMETRIČNIH KODIRNIKOV V PROGRAMSKEM OKOLJU C#
David Tacer, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo študijo simetričnih kodirnikov, ki so implementirani v knjižici Bouncy Castle in primerjamo njihovo učinkovitost kodiranja v programskem jeziku c#. V teoretičnem delu je opisana kratka zgodovina enkripcije, sledi pa ji razlaga modernih kodirnikov. Praktični del naloge obsega predstavitev testnega okolja za testiranje kodirnikov, ki smo ga implementirali v okolju .NET in analizo testiranih kodirnikov. Omejili smo se na bločne kodirnike AES, BlowFish, DES, Camellia, RC2 in Serpent ter na pretočni kodirnik HC128. Opravili smo študijo števila ciklov inicializacije, ciklov kodiranja/dekodiranja, časa kodiranja in porabe procesorja. Za vse meritve smo opravili 1000 ponovitev ter se omejili na datoteke velikosti 1 kB, 100 kB in 1000 kB. Za bločne kodirnike smo se omejili na dopolnilne načine CBC, CFB in OFB ter na 128 in 256-bitna ključa. Meritve so pokazale, da se med različnimi velikostmi datotek cikli inicializacije kodirnikov ne razlikujejo preveč, ker velikost datotek ne vpliva na inicializacijo. Cikli kodiranja pa se večajo glede na velikost datoteke. Ugotovili smo tudi, da pretočni kodirnik HC128 porabi manj procesorja v primerjavi z bločnimi kodirniki. Čas kodiranja se spreminja glede na velikost datoteke, vrste dopolnilnega načina in vrste kodirnika.
Ključne besede: bločni kodirniki, pretočni kodirniki, simetrični algoritmi, kriptirni algoritmi, kriptografija, kriptoanaliza, knjižnica Bouncy Castle, enkripcija
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 1850; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
RAZVOJ ASINHRONEGA APLIKACIJSKEGA STREŽNIKA IN ODJEMALCA ZA VEČIGRALSKE IGRE Z UPORABO .NET PROGRAMSKEGA ORODJA
Tine Tepeh, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo asinhroni aplikacijski strežnik za večigralske igre. Natančneje bomo spoznali aplikacijski strežnik in komunikacijo med sistemi z uporabo vtičnic. Primerjali bomo več načinov serializacije podatkov ter definirali protokol izmenjave podatkov, v katerem bomo uporabili najprimernejšo serializacijo. Za varnost podatkov bomo uporabili AES enkripcijo. V praktičnem delu bomo razvili aplikacijski strežnik za večigralske igre glede na opisane komponente, ter poskusili njegovo delovanje s testnim odjemalcem, ki ga bomo razvili z uporabo tehnologije Microsoft Silverlight.
Ključne besede: Asinhroni aplikacijski strežnik, odjemalec, večigralske igre, .NET programsko ogrodje, C#, protokol, serializacija, enkripcija, Silverlight
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2057; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

6.
7.
8.
Iskanje izvedeno v 1.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici