| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Malociklično utrujanje avksetičnih celičnih struktur : doctoral disertation
Branko Nečemer, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sta predstavljena razvoj in potrditev računskega modela za napovedovanje življenjske dobe 2D-avksetičnih celičnih struktur, katerih karakteristična lastnost je negativno Poissonovo razmerje. Predstavljeni računski model temelji na energijskem pristopu in sestoji iz določitve števila ciklov za iniciacijo in širjenje poškodbe do končne odpovedi.Raziskovalno delo je obsegalo mehansko karakterizacijo aluminijeve zlitine 5083-H111, razvoj in potrditev računskega modela ter analiziranje avksetičnih celičnih struktur z numeričnim in eksperimentalnim pristopom. Eksperimentalno testiranje aluminijeve zlitine je zajemalo kvazi-statično in dinamično preizkušanje v režimu malocikličnega utrujanja. Dinamični testi so bili izvedeni s kontrolo deformacije pri razmerju deformacije R=-1 in R=0 na različnih nivojih amplitudne deformacije. V nadaljevanju so bili iz eksperimentalnih rezultatov določeni materialne konstante energijskega pristopa (c1, c2, c3 in c4) in materialni parametri konstitutivnega materialnega modela, uporabljenega v računskem modelu, ki je bil zgrajen v programskem paketu Simulia Abaqus. V računskem modelu za napovedovanje življenjske dobe je bil za pospešitev numerične simulacije in izračuna življenjske dobe analiziranih vzorcev uporabljen algoritem neposredne ciklične analize (ang. Direct cyclic analysis), ki je vgrajen v omenjenem programskem paketu. V računskem modelu sta bili najprej analizirani geometriji ploščatega in CT-vzorca, ki sta bili uporabljeni v eksperimentalnih testih mehanske karakterizacije osnovnega materiala. Računski model za napovedovanje življenjske dobe je bil uspešno validiran na podlagi primerjave numeričnih in eksperimentalnih rezultatov ploščatega in CT-vzorca. Validirani računski model je bil v nadaljevanju uporabljen kot osnova za določitev življenjske dobe kiralne in vbočene šestkotne avksetične strukture. V numeričnih analizah je bila življenjska doba avksetične strukture določena z odpovedjo ene izmed celičnih povezav, medtem ko je bila celotna življenjska doba sestavljena iz števila ciklov, potrebnih za iniciacijo in širjenje poškodbe do končne odpovedi. Numerične analize utrujanja avksetičnih vzorcev so bile izvedene s kontrolo deformacije pri R=-1 na različnih nivojih amplitudne deformacije. Izvedeni so bili tudi eksperimentalni testi kiralne in vbočene šestkotne avksetične strukture v režimu malocikličnega utrujanja. Zaradi različne togosti vzorcev so bili eksperimentalni rezultati LCF-testov predstavljeni v treh različnih oblikah vzdržljivostnih krivulj. Iz slednjih je bilo ugotovljeno, da obe avksetični strukturi kljub različni togosti vzorca pri enaki povprečni deformacijski energiji na cikel dosežeta podobno število obremenitvenih ciklov do odpovedi prve celične povezave. Na koncu je bila izvedena primerjava numeričnih in eksperimentalnih rezultatov življenjske dobe kiralne in vbočene šestkotne avksetične strukture. Na podlagi te primerjave lahko zaključimo, da je bil razvit računski model napovedovanja življenjske dobe kiralne in vbočene šestkotne avksetične strukture uspešno verificiran.
Ključne besede: malociklično utrujanje, numerična analiza, avksetične celične strukture, energijska metoda
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1309; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (20,01 MB)

2.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V IZBRANIH NASELJIH NA MURSKI RAVNINI IN LENDAVSKIH GORICAH
Katja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih na Murski ravnini in Lendavskih goricah. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Vsi energijski vnosi na obravnavanem območju so bili izraženi na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ). Rezultati so pokazali, da je kmetijska dejavnost na območju raziskave pomemben dejavnik obremenjevanja okolja, razlike pa se pojavljajo glede na velikost in usmeritev kmetij.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetij, metoda anketiranja.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1368; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

3.
Obremenjevanje agrosistemov na območju občine Moravske Toplice
Mojca Glavač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Ivanci, Mlajtinci, Selo, Ivanovci in Prosenjakovci) v občini Moravske Toplice, ki ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ) in po kateri bi naj bila zmogljivost okolja presežena nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa so si med seboj različni, kar je posledica različnih pokrajinskih tipov in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 2080; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (9,85 MB)

4.
Kmetijsko obremenjevanje okolja v občini Žetale
Jožef Železnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale), ki skupaj tvorijo občino Žetale in ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijske gostote, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ), in spoznavali zmogljivostni prag samočistilnih sposobnosti pokrajine — pri energijski gostoti nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa se med seboj kar precej razlikujejo, kar priča o vplivu pokrajinskega tipa in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva
Objavljeno v DKUM: 03.03.2010; Ogledov: 3026; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (16,64 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 29.76 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici