| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPRAVLJANJE IN VODENJE PODJETIJ NA TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO MED GOSPODARSKO JAVNO SLUŽBO IN PROSTIM TRGOM, S POUDARKOM NA ENERGETSKEM POGODBENIŠTVU
Luka Martin Tomažič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pravne vidike upravljanja in vodenja podjetij, ki poslujejo na trgu z električno energijo. Pri tem se opredeljujemo tako do problematike, ki zadeva podjetja, ki v predmetni panogi opravljajo dejavnost gospodarske javne službe, kot tudi problematike, ki je relevantna za podjetja, ki delujejo na dobavnem delu trga, ki je liberaliziran. Pri tem raziskujemo tri sklope vprašanj, in sicer najprej problematiko, ki je povezana z opravljanjem gospodarske javne službe in posledice, ki jih ima tovrstna ureditev za upravljanje in vodenje podjetij, tako v smislu zagotavljanja skladnosti poslovanja, kot tudi v kontekstu financiranja gospodarskih javnih služb v energetiki. Pri tem smo prvenstveno predstavili relevantno teorijo in normativni okvir, v katerem delujejo gospodarske javne službe nasploh, nato pa podrobneje analiziramo pravne vidike poslovanja javnih gospodarskih služb v elektroenergetskem sektorju. V drugem delu se posvečamo razrešitvi odprtega doktrinarnega vprašanja, ki se nanaša na samo naravo električne energije v normativnem smislu, upoštevaje proces liberalizacije dobavnega in proizvodnega trga. Električna energija je namreč skozi navedeni proces postala tržno blago, zaradi zagotavljanja dostopa do omrežja pa se zdi, da so še zmerom prisotni posamezni elementi javnih dobrin. V tretjem delu se osredotočamo na raziskavo pogodbenih tipov po Energetskem zakonu (EZ-1) in vpliv, ki ga ima energetsko pogodbeništvo na upravljanje in vodenje podjetij, ki poslujejo na trgu z električno energijo. Pri vstopanju v pogodbene odnose bo namreč zakoniti zastopnik podjetja primoran izkazati razumevanje velikega števila izjemno specifičnih pogodbenih tipov, ki z nominatnimi kontrakti, kot jih opredeljuje Obligacijski zakonik (OZ) pogosto nimajo veliko skupnega. Magistrsko delo smo zaključili s predstavitvijo dognanj predmetne raziskave, pri čemer smo nakazali tudi potencial za nadaljnje raziskave, ki so povezane s pravnimi vidiki upravljanja in vodenja podjetij v panogi energetike.
Ključne besede: energetsko pogodbeništvo, gospodarske javne službe, električna energija, skladnost poslovanja, energetska zakonodaja
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 1184; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1002,46 KB)

2.
ENERGETSKA IZRABA BIOMASE KOT MOŽNOST ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI LESNOPREDELOVALNEGA OBRATA
Dejan Jevšnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so na splošno predstavljeni pomen gozdov, pomen lesa kot obnovljivega vira energije ter neugodno stanje na področju lesnopredelovalne panoge. Izpostavljena je težava energetskega stanja v RS z vidika doseganja ciljev strategije Evropa 2020 ter v zvezi s tem prikazan potencial lesne biomase kot možnost za izboljšanje energetske slike RS. Predstavljene so tehnologije za energetsko izrabo lesne biomase v mikrosistemih daljinskega ogrevanja, ki z organizacijskega vidika temeljijo na energetskem pogodbeništvu, ki je bil k nam prinesen iz sosednje Avstrije. Avstrija je predstavljena tudi kot dober primer tuje prakse na področju rabe lesne biomase. Ker v predstavljenem lesnopredelovalnem obratu nastaja odpadna lesna biomasa, ki se zmelje v lesne sekance, je bila za mikrosistem daljinskega ogrevanja na lesne sekance narejena SWOT-analiza, ki je pokazala, da ima tak sistem večje število prednosti in priložnosti kot pomanjkljivosti in nevarnosti. Izbrane alternative ustvarjanja dodane vrednosti z ostanki lesnopredelovalnega obrata, ki so bile obravnavane s finančnega vidika: 1) prodaja lesnih sekancev na lokalnem trgu, 2) ogrevanje domače enodružinske hiše z lesnimi sekanci ter prodaja njihovega ostanka in 3) naložba v vzpostavitev mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesne sekance s prodajo ostanka lesnih sekancev. Gospodarska uspešnost je bila pri vseh treh izbranih alternativah pozitivna; najvišji poslovni izid bi lahko bil dosežen z neposredno prodajo lesnih sekancev. Pri gospodarski učinkovitosti je prav tako izstopala prodaja lesnih sekancev, saj so stroški v tem primeru najnižji. Izkazalo se je, da je cena 1 MWh toplotne energije za ogrevanje iz mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesne sekance v primerjavi s ceno 1 MWh toplotne energije iz individualnega sistema ogrevanja za enodružinsko hišo nižja. Hkrati je to ugodno tudi za ponudnika toplotne energije, ki lahko del dobička ustvari še s prodajo ostanka lesnih sekancev. Čeprav so rezultati izračuna gospodarske učinkovitosti in uspešnosti pokazali v korist neposredne prodaje lesnih sekancev na lokalnem trgu, je zaradi naraščanja mikrosistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na gosteje naseljenih območjih in zaradi doseganja višjega deleža rabe obnovljivih virov energije v energetski bilanci RS še vedno poudarek na energetski izrabi odpadne lesne biomase tam, kjer le-ta nastaja.
Ključne besede: lesnopredelovalna dejavnost, lesni sekanci, mikrosistem daljinskega ogrevanja, energetsko pogodbeništvo
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
CELOVIT PRISTOP INVESTITORJA K ENERGETSKIM SANACIJAM JAVNIH STAVB
David Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo cilje energetske politike EU, k izpolnjevanju katerih se je zavezala tudi R Slovenija,, ter predstavljamo dokumente, ki so pomembni za področje energetskih sanacij javnih stavb in osnova za pridobivanje kohezijskih sredstev. Nadalje predstavljamo stanje energetske učinkovitosti stavb v lasti javnega sektorja in predvidene investicije v energetske sanacije javnih stavb v R Sloveniji v obdobju črpanja kohezijskih sredstev 2016-2023. Predstavljamo tudi postopek izvajanja energetskih sanacij po vzoru energetskega pogodbeništva. Glavni del magistrskega dela pa predstavlja poglavje Celovit pristop investitorja k energetski sanaciji javnih stavb, kjer je prikazan celoten potek projekta po fazah in aktivnosti v posamezni fazi. Celoviti pristop investitorja k energetski sanaciji javnih stavb je posebej primeren za vodenje projektov energetskih sanacij stavb osnovnih šol in vrtcev. Pristop je prikazan tudi na praktičnem primeru energetske sanacije Osnovne šole Tabor I v Mariboru. Za konec podajamo predloge, s katerimi bi se lahko projekti energetskih sanacij javnih stavb, ki se izvajajo v praksi, še izboljšali. Magistrsko delo bo v pomoč strokovnim delavcem na občinah, ki se ukvarjajo z vodenjem projektov energetskih sanacij.
Ključne besede: gradbeništvo, gradbeni projekti, energetska sanacija stavb, energetsko pogodbeništvo, javno naročanje.
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 647; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (5,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici