| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza trajnostnih in regenerativnih oskrbovalnih mrež na osnovi matematičnega programiranja za postopno doseganje ogljične nevtralnosti : doktorska disertacija
Sanja Potrč, 2023, doktorska disertacija

Opis: Blaženje podnebnih sprememb je eden največjih izzivov sodobne družbe, ki je tesno povezan z vprašanjem energetskega sistema v prihodnosti. Zaradi vse večjega povpraševanja po energiji in s tem povezanega vpliva na okolje in človeštvo je potrebno preoblikovanje energetskega sistema in nadaljnji razvoj v smeri učinkovitejše proizvodnje, dobave in rabe energije. Sedanji ukrepi za doseganje ogljične nevtralnosti in omejitve globalnega segrevanja pod 2 °C glede na predindustrijsko raven so prepočasni in nezadostni, zato bodo za dosego tega cilja potrebna velika prizadevanja na globalni ravni. Proizvodne sisteme je treba sintetizirati v smeri trajnostnega in regenerativnega razvoja, da bodo prilagodljivi na podnebne spremembe in uravnoteženi ter da bodo ohranjali biotsko raznovrstnost za zadovoljitev potreb človeštva v prihodnosti z ohranjanjem celovitosti narave. V doktorski disertaciji prikazujemo razvito metodologijo za celovito sintezo in optimizacijo obsežnih energetskih, (bio)kemijskih in kmetijskih oskrbovalnih mrež za prehod na trajnostni energetski sistem in postopno doseganje ogljične nevtralnosti v Evropski uniji do leta 2050. Hkratno reševanje teh sistemov je možno le z uporabo pristopa matematičnega programiranja, ki zagotavlja tudi dopustnost optimalnih rezultatov za dani niz pogojev. Sinteza takšnih obsežnih oskrbovalnih mrež vsebuje ogromno število zelo kompleksnih interakcij, zato smo pri modeliranju uporabili številne tehnike za zmanjšanje velikosti modela in učinkovite dekompozicijske tehnike. Razvili smo metodologijo za dinamično sintezo oskrbovalnih mrež z biogorivi, električno energijo in toploto iz obnovljivih virov energije ob upoštevanju vseh treh stebrov trajnostnega razvoja – ekonomskega, okoljskega in socialnega. Za povečanje učinkovitosti prihodnjega energetskega sistema in izkoriščanja sinergističnih učinkov povezovanja med sektorji smo matematični model dodelali z medsektorsko integracijo in vključitvijo tako kratkoročnih kot dolgoročnih hranilnikov energije. Doktorska disertacija prikazuje tudi razvoj koncepta regenerativnih oskrbovalnih mrež za postopen prehod na samoobnovitveni (regenerativni) energetski sistem in doseganje letnih negativnih neto emisij oziroma preseganje ogljične nevtralnosti. V ta namen smo razvili napovedovalni model za določanje samoobnovitvene zmožnosti Zemlje glede zajemanja CO2 in koncentracije CO2 v atmosferi. Rezultati optimizacije oskrbovalnih mrež z biogorivi kažejo, da bi z dodatno proizvodnjo biogoriv lahko že do leta 2030 dosegli bistveno večji delež obnovljivih virov energije v prometu, kot je cilj direktive EU, vendar bo za konkurenčnost proizvodnje biogoriv v nekaterih državah ključnega pomena, da bodo podjetja prejela dodatne subvencije. Ugotovili smo tudi, da optimizacija oskrbovalnih mrež na širši, kontinentalni ravni, privede do bistveno boljše trajnostne in ekonomske neto sedanje vrednosti kot v primeru optimizacije na ravni posameznih držav. Rezultati prav tako kažejo, da bo imela medsektorska integracija, predvsem elektrifikacija prometnega in stanovanjskega sektorja ter storitvenih dejavnosti, velik vpliv na izboljšanje učinkovitosti sistema in pospešitev prehoda na trajnostno energetsko prihodnost. Prav tako je pri načrtovanju prihodnjega energetskega sistema pomembno, da ne stremimo le k doseganju ogljične nevtralnosti, temveč k regenerativnemu energetskemu sistemu z negativnimi neto letnimi emisijami, sicer koncentracija CO2 v atmosferi ne bo začela padati, povprečna temperatura pa bo še naprej naraščala. Dobljeni rezultati predstavljajo celoten energetski prehod z izbiro ustreznih tehnologij, lokacij in surovin za doseganje regenerativnega energetskega sistema, ki je sposoben samoobnavljanja. Razvoj novih konceptov in metodologij za sintezo in optimizacijo širših sistemov trajnostnih in regenerativnih oskrbovalnih mrež na osnovi matematičnega programiranja je zelo pomemben za načrtovanje prihodnjega proizvodnega in energetskega sistema.
Ključne besede: matematično programiranje, oskrbovalne mreže, sinteza oskrbovalnih mrež, trajnostni razvoj, regenerativni razvoj, energetski prehod, ogljična nevtralnost
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (11,23 MB)

2.
Zeleni energetski prehod in trgi kovin
Ana Ulbin, 2022, diplomsko delo

Opis: Če želimo minimizirati škodo iz podnebnih sprememb, je ključno, da dvig globalne temperature omejimo pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Glavni krivec antropogenega segrevanja ozračja je energetski sektor, zaradi česar igra prehod k nizkoogljičnim virom pridobivanja energije osrednjo vlogo v zeleni tranziciji. Solarne in vetrne elektrarne, električna vozila, baterije in električna omrežja temeljijo na izrazito mineralno intenzivnih tehnologijah, kar pomeni, da bo uspešen zeleni energetski prehod zahteval ogromno povečanje povpraševanja po nekaterih kovinah, kot so baker, litij, nikelj in kobalt. Problematika pri tem je, da so trgi kovin nepopolni. Nahajališča rud so pogosto koncentrirana v slabo upravljanih državah, časi do vzpostavitve nove proizvodnje so dolgi, koncentracija proizvodnje pa je tako po državah kot po podjetjih velika tudi v fazah prečiščevanja kovin. Posledični morebitni deficiti na trgih kovin bi lahko zakasnili zeleni prehod, hkrati pa povzročili geopolitične pretrese. Države, ki ne bodo uspele zagotoviti dovoljšne oskrbe s kritičnimi minerali, dovoljšnega obsega domačih predelovalnih zmogljivosti in zadostne proizvodnje zelenih tehnologij, bi lahko postale nekonkurenčne. Tveganja za Evropsko unijo so velika. Res je, da bi uspešen zeleni energetski prehod lahko zmanjšal njeno izpostavljenost uvozu ruskih energentov, vendar je hkrati Evropska unija močno odvisna od uvoza kovin, ki so potrebne za zeleni prehod. Pri tem obstaja nevarnost, da bi se Evropska unija v prihodnosti pretirano izpostavila svoji strateški tekmici Kitajski, ki večinoma dominira v vseh fazah verig vrednosti zelenih tehnologij.
Ključne besede: zeleni energetski prehod, baker, nikelj, litij, kobalt, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 600; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

3.
Obnovljivi viri energije, medsebojno trgovanje in nove tehnologije na področju energetike (izbrani pravni vidiki) : magistrsko delo
Urška Stopar, 2019, magistrsko delo

Opis: Eden izmed glavnih dejavnikov, ki povzročajo podnebne spremembe, so konvencionalni viri energije, zato naj bi se zmanjšala njihova uporaba, deloma preko večje energetske učinkovitosti in varčnosti, deloma pa z njihovo ustrezno nadomestitvijo z OVE. Tako bi poskrbeli za ublažitev podnebnih sprememb. Nov energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce« gre v prej navedeni smeri. S t. i. točko preloma in vse večjim prehodom na OVE se bo za uresničitev zadanih političnih ciljev in predvidene zakonodaje, ki strmi k bolj čisti energiji, spremenil obstoječi (elektro)energetski sistem, in sicer med drugim v smeri decentralizacije proizvodnje električne energije, zaradi lokacijske razpršenosti naprav, ki pridobivajo energijo iz obnovljivih virov. Pričakovani porast razpršenosti naprav za proizvajanje energije iz obnovljivih virov, vključno s samooskrbnimi napravami, omejeni resursi, vključno z infrastrukturo, in podobno, so prinesla nova vprašanja o tem, ali in kako je mogoča prodaja oziroma dobava električne energije iz OVE posameznikom. To bi po mnenju nekaterih lahko pripomoglo k doseganju ciljev EU in zmanjšanju stroškov, saj bi prišlo do trgovanja brez klasičnih posrednikov, ki so sedaj prisotni v verigi elektroenergetskega sistema. Da bi se električna energija, pridobljena s pomočjo naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, porabila v pretežni meri na decentraliziranem območju, je potrebno omogočiti tudi prodajo električne energije med lokacijsko povezanimi posamezniki. Sam koncept trgovanja z električno energijo med posamezniki je sicer v sami osnovi preprost, pri čemer si dva enakovredna posameznika med sabo prodajata določeno količino električne energije. Zaradi vse večje digitalizacije in potenciala novih tehnoloških rešitev, je v tej nalogi osvetljen tudi ta vidik, s poudarkom na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in možnosti njene uporabe na področju energetskega prava. Omenjena tehnologija udeležencem namreč po mnenju nekaterih omogoča, da bi lahko posamezniki postali neodvisni udeleženci na trgu z električno energijo ter se tako ukvarjali s transakcijami z električno energijo. To bi prineslo ključne spremembe na elektroenergetskem področju, ki pa seveda morajo biti, ne le tehnološko, temveč tudi pravno podprte. Slednje je rdeča nit te naloge.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, medsebojno trgovanje, tehnologija veriženja blokov, energetika, prodaja električne energije, samooskrba, energetski prehod
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1825; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (801,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici