1. Energetska sanacija osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini : magistrsko deloMatic Krajšek, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili zakonodajo, smernice in pravilnike, ki urejajo energetsko učinkovitost stavb, energetsko izkaznico, natančneje opisali njeno vsebino ter na praktičnem primeru energetske sanacije osnovne šole Šempeter v Občini Žalec naredili analizo sanacije z vzporednim preračunom kazalnikov energetske učinkovitosti pred sanacijo in po njej ter prikazali ukrepe, s katerimi smo dosegli izboljšanje toplotne izoliranosti, povečanje prihrankov pri rabi električne in toplotne energije, večjo uporabo obnovljivih virov energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, znižanje obratovalnih stroškov objekta ter povečanje ozaveščenosti uporabnikov. Izdelali smo računsko in merjeno energetsko izkaznico ter rezultate primerjali s tistimi, ki jih je dobil pogodbeni izvajalec v času izvajanja renovacije. Izveden je bil tudi termografski pregled objekta, kjer se je analizirala toplotna izoliranost stavbe.
Ključne besede: energetska sanacija, energetska izkaznica, Osnovna Šola, kohezijska politika, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 704; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (8,35 MB) |
2. Gradnja termoelektrarn v času razmaha evropske tranzicijske politike obnovljivih virov energije : primer TEŠ 6Monika Jurgec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na gradnjo in delovanje termoelektrarn v času, ko si Evropska unija (v nadaljevanju EU) in države članice prizadevajo k trajnostnemu razvoju, ki temelji na zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo ob nizkih izpustih škodljivih toplogrednih ter drugih plinov. Končni cilj nizkoogljične družbe je pridobivanje energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju OVE), h katerim stremi tudi obširna energetska zakonodaja EU, ki je v zadnjem desetletju na tem področju bistveno napredovala. Kljub intenzivnemu boju za čim nižje emisije škodljivih plinov se delež OVE povečuje počasi, zato termoelektrarne še vedno predstavljajo bistven del proizvodnje električne energije, saj zaradi tradicionalne vloge zagotavljajo stabilno in zanesljivo oskrbo z energijo. Slednja je, v kombinaciji s škodljivimi vplivi termoelektrarn na okolje, dvorezen meč. V preteklosti so namreč termoelektrarne na premog predstavljale velik okoljski problem, saj kurjenje premoga dokazano onesnažuje okolje in posledično negativno vpliva na zdravje ljudi. V času, ko poskuša evropska družba preiti na zeleno energijo, ki ima manj škodljivih emisij, je pomembno, da se vloga termoelektrarn počasi zmanjšuje, oziroma, da se izvedejo ekološke sanacije teh objektov. V drugem delu se diplomsko delo osredotoča na gradnjo Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (v nadaljevanju TEŠ 6), ki je v dobrih desetih letih trajanja v javnosti dvignila veliko prahu, predvsem zaradi finančnih nejasnosti in sumov korupcije. Z analizo Investicijskih programov TEŠ 6 so bile ugotovljene nepravilnosti pri izračunih, prav tako se investitor ni držal dogovora z Republiko Slovenijo o ceni investicije, ki je presegla dovoljeno vrednost. Rešitev vprašanja delovanja Bloka 6 je v prihodnosti prestrukturiranje vodstva in nadzora TEŠ ter boljše sodelovanje med TEŠ in državo, s čimer bi se lahko morebitne nepravilnosti odkrile prej.
Ključne besede: energetska politika, okoljska politika, obnovljivi viri energije, termoelektrarne, sanacije, TEŠ 6, okolje, onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1577; Prenosov: 155
Celotno besedilo (893,34 KB) |
3. Politično-varnostne implikacije uresničevanja ekonomskih interesov velikih sil : študija primera Združenih držav Amerike, Rusije in KitajskePetra Posega, 2016, magistrsko delo Opis: Ekonomski interesi treh ključnih velikih sil, Združenih držav Amerike, Rusije in Kitajske, ki se uveljavljajo oziroma uresničujejo skozi njihove konkretne politike in dejanja, imajo pomemben, če že ne velik vpliv na varnost in politične razmere drugih držav. Ker so ekonomski interesi ključni za katerokoli državo, so medsebojna dinamika, prepletanje in vplivanje teh interesov izrednega pomena za razumevanje trenutnih razmer v mednarodnih odnosih. Analiza primarnih in sekundarnih virov, predvsem pa poglobljeni intervjuji s strokovnjaki nakazujejo, da se politične in varnostne posledice ekonomskih interesov velikih sil največkrat manifestirajo na regionalni ravni. Izjema pri tem so ZDA, ki za doseganje svojih ekonomskih interesov politično in varnostno spreminjajo razmere na globalni ravni. Pri tem so najbolj osredotočene na širitev neoliberalnih ekonomskih praks in zagotovitev energetske varnosti, ki velikokrat poteka s pomočjo znatne uporabe vojaške moči. Rusija, po drugi strani, je trenutno še osredotočena na svojo vlogo energetskega velikana, pri čimer najbolj konkretno vpliva na države iz bližnje soseščine, tudi preko političnih pritiskov in industrijskih sabotaž. Analiza trendov sicer kaže, da bo cilj ekonomske diverzifikacije postajal še pomembnejši v prihodnosti. V osnovi ta zaključek pomeni, da bo Rusija skušala zmanjšati svojo odvisnost od izvoza energentov in na tak način zagotoviti večjo ekonomsko, kot tudi politično in varnostno stabilnost države. Ključna karakteristika ekonomske politike Kitajske je usmeritev v zagotavljanje energetskih virov za rastoče gospodarstvo. V ta namen se poslužuje multisektorske politike, ki je najbolj jasno vidna v Afriki. Ta poseben, quid pro quo pristop se kaže v velikih infrastrukturnih investicijah na strani Kitajske, v zameno za zagotovitve izvoza energentov iz določenih afriških držav. Analiza vse treh držav jasno kaže, da ekonomski interesi vidno vplivajo na odnose med državami v mednarodni skupnosti in usodno določajo dinamiko in ravnovesje sil.
Ključne besede: ekonomski interesi, varnost, politična stabilnost, energetska politika, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1229; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. PRAVNA UREDITEV DISTRIBUCIJE TOPLOTE V REPUBLIKI SLOVENIJIRobert Osterman, 2016, diplomsko delo Opis: Med večjimi izzivi, s katerimi se Evropa sooča v današnjem času, pa tudi v priho- dnosti, so zagotovo energetski izzivi. Konkurenčnost gospodarstva Evropske unije je močno odvisna od zanesljive oskrbe z energijo. Prav zato je sprejela niz direk- tiv, ki jih morajo države članice Evropske unije v obliki pravno zavezujočih pravnih aktov preliti v notranji pravni red, naj gre za zakone ali podzakonske pravne akte kot so vladne uredbe in pravilniki.
V diplomski nalogi se bomo osredotočili na pravno ureditev distribucije toplote v Republiki Sloveniji s poudarkom na daljinskem ogrevanju, ki zajema celotno verigo, od proizvodnje, prenosa do rabe energije.
Diplomska naloga zajema predstavitev in pregled evropske energetske politike, tudi v luči daljinskega ogrevanja in energetske učinkovitosti. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj temeljnih izhodišč slovenske energetske politike in podrobneje predstavili razvitost in stanje daljinske energetike v Sloveniji.
Predstavili bomo evropsko zakonodajo na področju trga z energijo in daljinske- ga ogrevanja, predvsem z vidika zakonodajne regulative Evropske komisije in primerjali slovensko zakonodajo na področju trga z energijo in daljinskega ogre- vanja. Osredotočili se bomo predvsem na tretji energetski paket Evropske unije, ki ga je Slovenija leta 2014 v svoj pravni red prenesla z novim Energetskim zakonom EZ-1.
Ključne besede: daljinska energetika, zakonodaja, Energetski zakon, Slovenija, energetska politika EU
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1576; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,97 MB) |
5. EVROPSKA UNIJA IN POMEN ZANESLJIVE ENERGETSKE OSKRBE ZA GOSPODARSTVOBarbara Brglez, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je osredotočeno na področje zanesljive oskrbe z energijo, ki zraven trajnosti in konkurenčnosti predstavlja enega izmed treh ključnih ciljev evropske energetske politike. Natančneje opredeljuje gospodarski pomen in cilje zanesljive oskrbe, tveganja, povezana z zanesljivo oskrbo, kakor tudi Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo.
Zanesljivost oskrbe je eden izmed ključnih ciljev energetske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU), zato je posebna pozornost namenjena tudi evropski energetski politiki, njenemu nastanku, ciljem in potencialnim ukrepom kakor tudi trenutnemu stanju in izzivom energetike v EU. Slednja se danes namreč sooča z vrsto izzivov, med katerimi največji izziv predstavlja visoka uvozna odvisnost, zato je bistveno, da EU ukrepa zdaj in s skupnimi močmi, da bi si zagotovila konkurenčno, trajnostno in predvsem zanesljivo oskrbo z energijo. V ta namen si pospešeno prizadeva oblikovati skupno energetsko politiko. Ker je tudi Slovenija članica EU, magistrsko delo podrobneje predstavlja tudi izhodišča in cilje energetske politike Slovenije, zanesljivost oskrbe v Sloveniji ter njene cilje in pomen.
Praktični del magistrskega dela analizira energetsko uvozno odvisnost EU in Slovenije ter vlogo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) pri zagotavljanju zanesljive oskrbe. S pomočjo statistične primerjave, obogatene s tabelaričnimi in grafičnimi prikazi, so predstavljeni proizvodnja, viri in poraba energije v EU in v Sloveniji, kar je osnova za nadaljnjo analizo, tj. analizo uvozne odvisnosti kot glavnega pokazatelja zanesljivosti oskrbe. Predstavljena je vloga OVE pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, hkrati pa so analizirani dejavniki, ki povzročajo razlike med državami članicami EU glede izkoriščanja OVE.
Posebna pozornost je namenjena tudi napovedim za prihodnost na ravni EU kot tudi v Sloveniji. Na ravni EU sta podrobneje analizirana dva scenarija, ki analizirata evropske energetske trende do leta 2030, t. i. referenčni scenarij in scenarij Baseline 2009. Za napovedovanje energetske prihodnosti Slovenije pa so natančneje predstavljene in analizirane dolgoročne energetske bilance do leta 2030, izdelane za več scenarijev. Poseben poudarek je na projekcijah kazalnikov za spremljanje zanesljivosti oskrbe v Sloveniji.
Za boljše razumevanje sta na začetku magistrskega dela predstavljena nastanek in razvoj EU ter v okviru tega Slovenija kot članica EU.
Ključne besede: Evropska unija (EU), energetska politika, zanesljiva energetska oskrba, energetska uvozna odvisnost, obnovljivi viri energije (OVE), Slovenija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2014; Ogledov: 2285; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,94 MB) |
6. PRAVNI VIDIK TRGA ELEKTRIČNE ENERGIJEJerneja Šepetavc, 2014, diplomsko delo Opis: Z evropsko energetsko politiko, ki je dandanes pogosto v ospredju politik EU, se je počasi razvijal trg električne energije. V diplomskem delu bom predstavila razvoj trga električne energije, pravni vidik notranjega trga EU in postopek liberalizacije trga električne energije. Razvoj trga električne energije je še vedno v postopku in še ni dokončan. Elektrogospodarstvo lahko svoj uspeh doseže zgolj s sprejetjem ustrezne zakonodaje. Države članice pa so dolžne v svoj pravni red poleg nacionalne zakonodaje implementirati tudi evropsko zakonodajo. Pri prenosu evropske zakonodaje se posamezne države, med njimi tudi Republika Slovenija, spopadajo z različnimi težavami.
Namen uvodnega dela diplomske naloge je predstaviti evropsko energetsko politiko ter izpostaviti pravni okvir elektrogospodarskega sistema in konkurenčnosti na omenjenem področju. V diplomskem delu predstavljam tudi obnovljive vire električne energije v EU in Republiki Sloveniji. Učinkovita raba obnovljivih virov energije pozitivno vpliva tudi na gospodarsko rast, saj bi tovrstna industrija lahko povečala zaposlitvene zmožnosti. Ravno tako bi se zmanjšalo onesnaževanje okolja. V nadaljevanju predstavljam slovensko energetsko politiko, kako poteka razvoj trga električne energije na slovenskem ozemlju. Analizirati želim dogajanje na trgu električne energije, prilagajanje nacionalne zakonodaje ter sprejemanje sprememb na področju energetike.
V zaključnem delu povzamem skupno problematiko trga električne energije na evropski in slovenski ravni.
Ključne besede: trg električne energije, liberalizacija trga, energetski zakon, dobava električne energije, konkurenca trga električne energije, energetska politika EU, notranji trg EU, obnovljivi viri električne energije, pravni vidik elektrogospodarstva.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 1810; Prenosov: 332
Celotno besedilo (662,87 KB) |
7. Študij dejavnikov pri modeliranju razvoja trajnostne energetikeMatevž Obrecht, 2012, doktorska disertacija Opis: Disertacija je osnovana na aktualni energetski problematiki, kar zajema velik vpliv energetike na okolje, večanje globalnega povpraševanja po energiji, visoko uvozno odvisnosti Evropske unije (EU) od energije, rastoče cene energije in težnje po nadzoru nad viri energije.
Disertacija je osnovana na aktualni energetski problematiki, kar zajema velik vpliv energetike na okolje, večanje globalnega povpraševanja po energiji, visoko uvozno odvisnost Evropske unije (EU) od energije, rastoče cene energije in težnje po nadzoru nad viri energije.
Rešitev zapisanih problemov je zaznana v razvoju trajnostne energetike, ki ne temelji na masovnem povečevanju proizvodnje in rabe energije, temveč na učinkoviti in smotrni rabi energije, proizvedene iz konkurenčnih, okolju in družbi prijaznih virov. Ker je trajnostni razvoj energetike zelo kompleksen, mora biti premišljeno načrtovan ter podprt z znanstvenimi in s strokovnimi študijami s področja načrtovanja razvoja trajnostne energetike. Ena izmed slednjih je tudi študij dejavnikov pri modeliranju razvoja trajnostne energetike.
Disertacija v prvem delu zajema pregled literature, specializiranih baz podatkov, statističnih podatkov, izsledke študij ter obstoječe situacije na področju energetike v svetu, EU in Sloveniji. To predstavlja okvir in meje disertacije. Drugi del raziskave predstavlja celovit pregled literature in analizo izsledkov s področja trajnostne energetike. V tem delu so identificirani in preučeni obstoječi predlogi in smernice posameznih raziskovalcev za razvoj trajnostne energetike, izvedena je primerjalna analiza konvencionalnih in obnovljivih virov energije z vidika trajnostnega razvoja, identificirani, preučeni in analizirani so tudi obstoječi modeli in orodja za načrtovanje energetike oziroma za vzpostavitev trajnostnega razvoja energetike. Pregled literature je dopolnjen še s primeri dobre prakse vzpostavitve razvoja trajnostne energetike.
Tretji in najpomembnejši del raziskave predstavlja praktični del. V tem delu so preučeni ključni dejavniki, ki so pomembni pri modeliranju razvoja trajnostne energetike. Študija je izvedena na primeru vzorčne države – Slovenije. Najprej so preučeni t. i. temeljni dejavniki razvoja energetike, kamor so uvrščeni preučevanje povpraševanja po energiji in energetskih bilanc, analiza mešanice virov energije, ocena potencialov trajnostnih virov energije, predvidevanje bodočega povpraševanja po energiji in testiranje skladnosti potencialov trajnostnih virov energije z bodočimi potrebami po energiji. Poleg temeljnih dejavnikov, bistvenih za načrtovanje razvoja energetike, so preučeni še dejavniki trajnostnega razvoja, kamor uvrščamo ekonomske, okoljske in družbene dejavnike.
V sklopu ekonomskih dejavnikov je izvedena študija odvisnosti obnovljivih virov energije od investicij v obnovljive vire energije, saj je ocenjeno, da je omenjena korelacija pomembna pri vzpostavljanju trajnostne energetike. V tem sklopu sta izvedeni tudi študija eksternih stroškov in primerjalna analiza izbranih obnovljivih in konvencionalnih virov energije, osnovana na primerjavi investicijskih, proizvodnih in eksternih stroškov. Identificirane so tudi inovativne metodologije za ocenjevanje energetskih projektov oziroma ukrepov v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
V študij okoljskih dejavnikov je zajeta implikacija ocene okoljskih vplivov energetike v fazi pridobivanja in distribucije energije. Na konkretnem primeru izbrane države so z okoljskega vidika natančno preučene energetske bilance in mešanica virov za proizvodnjo električne energije, identificirani in ocenjeni so tudi vplivi le-tega na okolje v fazi pridobivanja energentov in virov energije, proizvodnje, distribucije ter rabe energije.
Preučevanje družbenih oziroma družbenopolitičnih dejavnikov je osnovano na analizi in oceni družbenega mnenja oziroma mnenja interesnih skupin (javnosti, aktivnih v energetiki, vrhunskih energetskih strokovnjakov) o družbeni primernosti energetike in energetske politike, o smi
Ključne besede: trajnostna energetika, energetska politika, obnovljivi viri energije, modeliranje energetike, dejavniki modeliranja razvoja trajnostne energetike, Delphi raziskava, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 03.06.2013; Ogledov: 2656; Prenosov: 349
Celotno besedilo (6,74 MB) |
8. ENERGETSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE IN NJENA POVEZANOST Z RUSIJOManca Kravina, 2012, diplomsko delo Opis: Evropska unija je kljub svoji odvisnosti od uvoza fosilnih goriv sprejela več strategij za dosego trajnostnega razvoja. Med pomembnejšimi strategijami trenutno velja Evropa 2020, v kateri so podane ustrezne smernice za dosego zastavljenih ciljev, to so pametna, trajnostna ter vključujoča rast. V okviru energetskega sektorja je bila sprejeta strategija Energija 2020, v kateri je zapisanih pet nalog in ukrepov: učinkovita poraba energije, ustanovitev vseevropskega integriranega energetskega trga, zanesljiva, varna in cenovno dostopna energija, okrepitev energetske tehnologije in inovacij ter okrepitev zunanjih odnosov na energetskem trgu EU. Odnos z Rusijo se je že izboljšal, saj sta še okrepila Energetski koncept, ki je bil ustanovljen leta 2000. Z njim je omogočena zanesljivost, varnost in predvidljivost energetskih odnosov ter zaupanje in preglednost obeh držav. Ta dialog je pripeljal do trenutno največjega dosežka v njunih medsebojnih odnosih, to je dogovor o evropsko-ruskem mehanizmu zgodnjega opozarjanja.
Ključne besede: Ključne besede: energetski viri, energetska politika, Evropska unija, Rusija, trajnostna rast.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2012; Ogledov: 2441; Prenosov: 288
Celotno besedilo (769,41 KB) |
9. |
10. ANALIZA POTENCIALA INTEGRIRANIH FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOVUroš Brunčič, 2011, diplomsko delo Opis: Integrirani fotovoltaični (PV) sistemi predstavljajo z energetskega vidika novo smer razvoja stavb. Stavbe se lahko s pomočjo PV sistemov ob upoštevanju učinkovite rabe energije prelevijo iz neto porabnika energije v neto proizvajalca energije. Ob tem je potrebno poudariti, da PV sistemi proizvajajo električno energijo, ki na proizvedeno kilovatno uro v povprečju emitirajo kar 30 krat manj CO2, kot znašajo povprečni svetovni izpusti pri proizvodnji 1 KWh električne energije.
V Sloveniji imamo kljub povprečnemu globalnemu obsevu na področju EU 25+5 kar dobre pogoje za izkoriščanje integriranih PV sistemov, saj je razlika v letnem izplenu med optimalno in horizontalno nameščenimi PV sistemi le okrog 10 odstotkov. S polnim izkoristkom površin primernih za namestitev integriranih PV sistemov pa bi lahko v Sloveniji do leta 2020 zagotovili približno tretjino potrebne električne energije. Kar kaže na izjemni ne le tehnični in investicijski, temveč tudi ekološki potencial integriranih PV sistemov.
Ključne besede: Ključne besede: sončne celice, sončne elektrarne, integrirani fotonapetostni sistemi, potencialna proizvodnja sončnih elektrarn, sončni obsev, obnovljivi viri energije, evropska energetska politika.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2011; Ogledov: 2582; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,63 MB) |
