| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V OBČINI MARKOVCI
Peter Strelec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnaval temo o energetski intenzivnosti kmetij v občini Markovci. V raziskavo sem vključil vsa naselja razen Strelcev, ker bi bili zaradi majhnosti naselja in kmetij rezultati manj reprezentativni. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pridobil podatke, potrebne za analizo. Podatke v anketi sem s pomočjo tabele pretvoril v giga joule (GJ), s Slesserjevo metodo pa izračunal energetsko intenzivnost posameznih kmetij, pri čemer so te vrednosti izražene z GJ/ha. Pomemben je dopustni prag, ki po Slesserju znaša 15 GJ/ha. Do te vrednosti se obremenjevanje okolja še ne širi izven kmetij. Rezultati kažejo, da je energetska intenzivnost presežena v vseh naseljih razen v Novi vasi, kjer znaša točno 15 GJ/ha. Razlike med naselji pa so precejšnje, kar je odvisno predvsem od načina kmetijske usmeritve v posameznih naseljih.
Ključne besede: ekološka geografija, energetska intenzivnost
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1238; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

2.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAH
Biserka Kodrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 730; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

3.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 632; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

4.
ZNAČILNOSTI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V PODRAVSKI STATISTIČNI REGIJI
Mateja Gavez, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala temo o značilnostih ekološkega kmetijstva v Podravski statistični regiji. Ekološko kmetijstvo predstavlja način kmetovanja, ki postaja vedno bolj aktualen, saj se ljudje vedno bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in okolju prijaznega načina kmetovanja. Tako za Podravsko regijo kot Slovenijo je značilen trend naraščanja števila ekoloških kmetij, kar pozitivno vpliva na ohranjanje kulturne kmetijske krajine, biodiverziteto in varovanje celotnega okolja. V raziskavo sem vključila Slovenske gorice, Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice ter Dravsko ravan. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pridobila podatke, ki sem jih potrebovala za analizo o energetski intenzivnosti kmetij, ki sem jo izračunala s Slesserjevo metodo, pri kateri so vrednosti izražene z GJ/ha. Podatke sem nato primerjala z energetsko intenzivnostjo konvencionalnih kmetij v Podravski regiji.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, energetska intenzivnost, Slesser
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici