1. Analiza trga električne energije v izbranih državah eu in ocena možnosti zamenjave dobaviteljev električne energijeTinka Petrič, 2025, diplomsko delo Opis: Energetika kot kompleksna gospodarska panoga vključuje proizvodnjo, distribucijo in porabo električne energije, ki je ključni dejavnik sodobnega življenja. V diplomskem delu raziskujem trg električne energije z analizo izbranih držav (Slovenija, Nemčija, Madžarska, Francija in Finska). Zanima me vpliv deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije (OVE), na ceno električne energije in kako se ti dejavniki med seboj povezujejo. Uporabljam Pearsonov koeficient korelacije, da analiziram moč povezave med spremenljivkama, kar omogoča podrobnejši vpogled v to dinamiko. Temeljni zaključki naloge kažejo, da večji delež električne energije, proizvedene iz OVE, v proizvodnji električne energije lahko vpliva na cene električne energije in tudi postavlja temelje za dolgoročno trajnostno oskrbo. Kljub temu pa v nekaterih državah višji delež električne energije, proizvedene iz OVE, vodi do višjih cen električne energije, kar lahko vpliva na konkurenčnost dobaviteljev.
Trajnostna naravnanost Evropske unije dodatno podpira ta prizadevanja, saj nalaga obveznost doseganja ambicioznih ciljev, ki se osredotočajo na povečanje deleža OVE v proizvodnji električne energije in prehod na brezogljično oskrbo energetskega sistema do leta 2050. Ti cilji usmerjajo politike držav članic in vplivajo na razvoj energetskih trgov, kar dodatno krepi pomen raziskovanja povezave med deležem električne energije, proizvedene iz OVE, in cenami električne energije v različnih državah.
Poleg analize trga se v nalogi osredotočam tudi na ozaveščenost potrošnikov o možnostih zamenjave dobaviteljev električne energije ter na analizo obstoječih dobaviteljev na slovenskem trgu. Z raziskavo želim prispevati k razumevanju, na podlagi katerih dejavnikov potrošniki sprejemajo odločitve o izbiri dobavitelja električne energije.
Ključne besede: Energetika, dobavitelji električna energija, potrošniki, primarni viri energije, cene, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,30 MB) |
2. Prenova platforme iot za sončne elektrarneDora Seršen, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena rešitev za spremljanje podatkov sončne elektrarne, ki temelji na obstoječi infrastrukturi podjetja. Na začetku je bila v sodelovanju z naročnikom izvedena poslovna analiza, pripravljena poslovna in tehnična dokumentacija, nato pa razvita rešitev, ki vključuje zajem, obdelavo, shranjevanje in vizualizacijo podatkov.
Pri implementaciji so bile uporabljene obstoječe interne komponente, kot so TIBCO, Azure Event Hubs, TimescaleDB in Grafana. Sistem podatke zbira preko Fusion Solar API, jih obdela prek IoT platforme in posreduje v BI okolje podjetja. Vizualizacija poteka prek nadzorne plošče v Grafani, ki omogoča enostavno spremljanje stanja elektrarne.
Ob zaključku naloge je sistem že deloval in omogočal zanesljivo spremljanje ključnih podatkov, kar operativni ekipi olajšuje vsakodnevno delo in odločanje.
Ključne besede: Internet stvari, sončne elektrarne, energetika, optimizacija, vizualizacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (853,51 KB) |
3. Potencial in izzivi implementacije vodika v slovenski industrijiNikola Simonović, 2025, diplomsko delo Opis: Vodik postaja eden ključnih energentov prihodnosti, saj omogoča razogljičenje industrije, večjo energetsko varnost in krepitev konkurenčnosti gospodarstva. Diplomsko delo obravnava potencial uporabe vodika v slovenski industriji s posebnim poudarkom na logističnih izzivih, ki vključujejo proizvodnjo, skladiščenje, transport in distribucijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so slovenska podjetja pripravljena na prehod v vodikovo gospodarstvo, katere panoge imajo največ možnosti za prilagoditev in kakšno podporo potrebujejo za uspešno implementacijo. V teoretičnem delu so predstavljene lastnosti vodika, načini proizvodnje (sivi, modri in zeleni vodik), logistični vidiki ter evropski in nacionalni strateški okvirji. Empirični del temelji na anketni raziskavi, ki je pokazala, da podjetja prepoznavajo okoljske koristi vodika, a obenem izpostavljajo visoke stroške, pomanjkanje infrastrukture in nejasen regulativni okvir kot ključne ovire. Najbolj pripravljeni na uvajanje se kažejo energetsko intenzivni sektorji, kot sta jeklarstvo in kemijska industrija. Rezultati potrjujejo, da je za uspešno uvedbo vodika nujno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo. Slovenija ima ob ustrezni podpori Evropske unije (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) in razvoju logistične infrastrukture možnost, da postane aktiven del evropskega vodikovega gospodarstva ter s tem doseže pomembne okoljske in gospodarske koristi.
Ključne besede: vodik, logistika, slovenska industrija, zeleni vodik, trajnostna energetika
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,01 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Izbrana pravna vprašanja digitalizacije energetskega sektorja : magistrsko deloPatrik Velički, 2021, magistrsko delo Opis: Razvoj energetskega sektorja je cilj vsake države na svetu, saj energenti vplivajo na državno varnost, komunikacijo, logistiko in na številne druge družbene podsisteme, ki so nujni za normalno delovanje družbe. Trenutna uporaba konvencionalnih goriv pri proizvodnji električne energije je skozi študije učinkov uporabe pokazala okoljsko škodo in posledice le-te. Delno rešitev pri tem vsekakor predstavljajo ozaveščanje in izobraževanje družbe o učinkih uporabe tradicionalnih goriv ter spodbujanje pri uporabi obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). To bi bilo nujno tudi zaradi dejstva, da fosilnih goriv ni neomejeno na voljo in je zato treba narediti energetski prehod, kjer bo večji poudarek na energetski učinkovitosti ob pridobivanju OVE.
Trenutna stopnja implementacije novejših digitalnih tehnologij še ni preveč razširjena, zato so morebitni zapleti v praksi še nepoznani. Težavo bodo predstavljali tudi dokazovanje vmesnih procesov tehnologije in vprašanja, ki so povezana s podatki, ki v industriji 4.0 veljajo za ''novo nafto''. Proces digitalizacije energetskega sektorja bo možen le, če bo zato obstajal regulatorni okvir, ki bo omogočal pravno varnost za uporabnike omrežja. V ta namen je Evropska komisija (v nadaljevanju Komisija) pripravila nekatere spodbudne ukrepe za novejše tehnologije v zakonodajnem svežnju Čista energija za vse Evropejce.
Digitalizacija je pri energetskem prehodu nujno zlo, če želimo doseči določene cilje iz nekaterih sporazumov in narediti prehod iz tradicionalnih fosilnih goriv na OVE ob hkratnem zavedanju, da smo za varnost odgovorni tudi posamezniki. Če želimo uresničiti digitalni energetski prehod, je kljub dobro dodelani teoriji potrebno sodelovanje več držav na tem področju. Določena pravna vprašanja, ki se pojavljajo v energetskem sektorju, se bodo z digitalizacijo prenesla v kibernetski prostor, ki bo težje nadzorovan brez določenih mehanizmov ali aktivnosti uporabnikov energetskega omrežja.
Ključne besede: digitalizacija, energetika, industrija 4.0, GDPR, konkurenčno pravo, veriženje blokov, kibernetska varnost.
Objavljeno v DKUM: 16.04.2021; Ogledov: 2410; Prenosov: 352
Celotno besedilo (815,95 KB) |
10. Termoenergetski preračun dimnika za kotel na kurilno oljeAleš Mlinarič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je zajet preračun dimnika za kotel na kurilno olje. Skozi delo lahko pridobimo podatke o pravilni izbiri kotla in dimnika pri prenovi ali novogradnji. V računskem delu je zajet preračun dimnika za tri vrste kotlov, njihova medsebojna primerjava in energetska učinkovitost. V zaključku pridemo do ugotovitve, da je s pravilno izbiro možno prihraniti pri enakem energentu do 25 % toplotne energije in do 24 % manjše izpuste CO2 v okolje.
Ključne besede: energetski preračun dimnika, termodinamika, energetika
Objavljeno v DKUM: 07.11.2019; Ogledov: 1679; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,46 MB) |
