1. VLOGA REŠEVALCA PRI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI V PREHOSPITALNEM OKOLJUJure Nežmah, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga reševalca, ki sodeluje pri endotrahealni intubaciji v prehospitalnem okolju. Namen diplomskega dela je predstaviti endotrahealno intubacijo, vrste endotrahealne intubacije, umetno ventilacijo, ki je del endotrahealne intubacije in kakšno vlogo ima reševalec, ki v prehospitalnem okolju sodeluje pri endotrahealni intubaciji pacienta.
Za pisanje diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vso zbrano literaturo, ki nam je bila v pomoč za izdelavo diplomskega dela smo natančno analizirali in pregledali. Spoznanja iz zbrane literature smo v diplomskem delu prikazali v strukturni obliki. Ugotovili smo kakšno vlogo ima reševalec pred, med in po endotrahealni intubaciji, s kakšnim namenom uporabimo BURP manever pri izvajanju endotrahealne intubacije, na koncu pa smo ugotovili katere naloge izvaja reševalec tudi v obdobju po intubaciji.
Ključne besede: endotrahealna intubacija, dihalna pot, oskrba dihalne poti, tubus, tesnilni mešiček, umetna ventilacija, prehospitalno okolje, vloga reševalca.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 1889; Prenosov: 492
 Celotno besedilo (917,59 KB) |
2. Oskrba dihalne poti v prehospitalnem okoljuMatjaž Vaupotič, 2013, diplomsko delo Opis: Dihanje je osnovna funkcija vsakega živega bitja. Pogoj za normalno dihanje je prosta dihalna pot, kadar pa je ta ogrožena je oskrba dihalne poti prvi in najbolj nujen ukrep pri vitalno ogroženem pacientu ali poškodovancu. Neuspešna sprostitev dihalne poti vodi v hipoksijo in posledično smrt. Namen diplomskega dela je s pregledom domače in tuje literature predstaviti pomen učinkovite oskrbe dihalne poti in predstaviti, ter opisati metode in pripomočke za oskrbo dihalne poti. V diplomskem delu smo predstavili anatomijo dihalne poti, kako prepoznati ogroženo dihalno pot, enostavne postopke in pripomočke za oskrbo dihalne poti, supraglotične pripomočke, endotrahealno intubacijo, ukrepe pri težavni oskrbi dihalne poti, ter oskrbo pacienta na umetni ventilaciji. Opisali smo vlogo medicinske sestre pri oskrbi dihalne poti v prehospitalnem okolju, katere postopke lahko izvaja samostojno in pri katerih nudi asistenco. Poudarili smo tudi pomen izobraževanja za medicinske sestre in opozoriti na neurejene kompetence v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: oskrba dihalne poti, medicinska sestra, endotrahealna intubacija, pripomočki za oskrbo dihalne poti, vitalno ogrožen pacient, umetna ventilacija
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 3166; Prenosov: 795
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Umetna dihalna pot in mehanska ventilacijaNataša Radovanović, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opisali umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo ter predstavili specifične naloge izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri tem nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo, podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo izvajalce zdravstvene nege, ki so zaposleni na Oddelku za anestezijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin ter na Oddelku za internistično intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege upoštevajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okuţb povezanih z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo ter standarde aktivnosti zdravstvene nege pri izvajanju zdravstvene nege ter da sta aspiracija sekreta iz dihalnih poti in nadzor nad umetno dihalno potjo najpomembnejši nalogi pri bolniku z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Zapleti, povezani z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo, se pojavljajo redko. Izvajalci zdravstvene nege so seznanjeni z uporabo vseh pripomočkov, namenjenih vzdrţevanju proste dihalne poti in mehanske ventilacije ter z najnovejšimi smernicami za vzdrţevanje umetne dihalne poti in mehanske ventilacije.
Ključne besede: umetna dihalna pot, endotrahealna intubacija, aspiracija, mehanska ventilacija, izvajalci zdravstvene nege.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2012; Ogledov: 8180; Prenosov: 2708
Celotno besedilo (820,60 KB) |
4. PRVA POMOČ PRI OSKRBI PONESREČENCA V PROMETNIH NEZGODAHMitja Ločičnik, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili ekipo NMP v Sloveniji in njeno delovanje. Predstavili smo postopke in posege, tehnike in sisteme reševanja pri oskrbi poškodovancev na terenu, z vključitvijo vseh ostalih služb, ki pomagajo oziroma sodelujejo pri reševanju ponesrečencev v prometnih nezgodah na območju Šaleške regije. Obravnavali smo prometne nezgode, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP zdravstvenega doma Velenje. Analizirali smo 258 ponesrečencev v prometnih nezgodah, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP na vzorcu 205 protokolov od 1. 1. 2007 do 11. 11. 2009. Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje NMP in oskrbe ponesrečencev v prometnih nezgodah. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov nujnih intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). V prometnih nezgodah je bilo udeleženih 258 ponesrečencev, od tega 163 moških (63,2 %) in 95 žensk (36,8 %). Mladoletnih oziroma starih do 21 let je bilo 79 (30,6 %), nad 21 let pa 179 ponesrečencev (69,4 %). V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 13 ponesrečencev (5 %), 57 ponesrečencev (22,1 %) je bilo hudo poškodovanih, 147 ponesrečencev (57 %) je utrpelo lažje poškodbe, 41 ponesrečencev (15,9 %) ni utrpelo vidnih poškodb. Pri 13 ponesrečencih (5 %) je bilo ugotovljeno uživanje alkohola, 6 ponesrečencev je uživalo psihoaktivne snovi (2,3 %), pri 2 ponesrečencih (0,8 %) je bil podan sum poizkusa samomora. Ugotovili smo, da je bilo udeleženih v prometnih nezgodah več kot 60 % moških, v večini stari nad 21 let. Ekipa NMP je Zdravstvenem domu Velenje zelo dobro organizirana, prav tako v celotni Sloveniji. V veliki meri sta za to zaslužna zelo dobra in sodobna opremljenost reševalnih vozil in pa strokovno izobraževan kader, ki se neprestano dodatno izpopolnjuje na seminarjih. Veliko pomanjkljivost smo odkrili pri kadru in sicer pri skupno vseh intervencijah je sodelovalo samo 34 (16,6 %) diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih medicinskih sester, kajti zaposlena sta samo dva diplomirana zdravstvenika, oziroma zadnje leto le eden. V veliki večini so zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre in pa vozniki s posebnim tečajem. Ugotovili smo tudi pomanjkljivost pri službi HNMP v Sloveniji, saj je omejena na dnevni čas delovanja, dolgi čas aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, kar smo tudi dokazali na zemljevidu.
Ključne besede: - ABCDE: Airway, breathing, circulation, disability, exposure
- AF: Atrijska fibrilacija
- ASY: Asistolija
- ATLS: Dodatni postopki obravnave (oživljanja) poškodovancev
- AVPU: Ocenjevanalna lestvica (Alert- buden, Verbal- odziven na verbalni poziv, Pain- odziven na bolečino, Unresponsive- neodziven)
- EKG: Elektrokardiogram
- ETI: Endotrahealna intubacija
- GCS: Glasgowska lestvica kome
- GRS: Gorska reševalna služba
- HNMP: Helikopterska nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 15.02.2010; Ogledov: 4405; Prenosov: 727
Celotno besedilo (13,74 MB) |
