SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IMOBILIZACIJA CELULAZE NA BIOOGLJE IN MAGHEMITNE NANODELCE
Tamara Lazarević, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je sinteza maghemitnih nanodelcev stabiliziranih s hitozanom in optimizacija pogojev za dosego najvišje učinkovitost imobilizacije in preostale aktivnosti imobiliziranega encima na tako pripravljene nosilce ter na biooglje pridobljeno s postopkom hidrotermične karbonizacije olivnih tropin in celuloze s sub-kritično vodo. Proučevali smo vpliv različnih parametrov na učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost encima celulaze po končanem procesu imobilizacije na trde nosilce. S spreminjanjem pogojev smo želeli ugotoviti kateri nosilec je najbolj primeren za imobilizacijo celulaze. Spreminjali smo sledeče parametre: koncentracijo encima celulaze, čas imobilizacije, hitrost stresanja, vrsto mrežnega povezovalca ter koncentracijo mrežnega povezovalca. Najvišjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima smo dosegli pri imobilizaciji encima na maghemitne nanodelce, prevlečene s slojem hitozana, pridobljene po drugem postopku oziroma po metodi zamreženja in aktiviranju nosilca z dodatkom 0,02 M pentaetilen heksamina (PEHA), pri koncentraciji encima 2,31 mg/mL, hitrosti stresanja 300 rpm in pri času imobilizacije 24 ur.
Ključne besede: imobilizacije encima, celulaza, biooglje, encimska aktivnost, maghemtni nanodelci
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 799; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

2.
Imobilizacija lakaze v zamrežene encimske skupke (CLEAs)
Mihaela Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje sintezo zamreženih encimskih skupkov iz encima lakaze (CLEAs). Sinteza CLEAs delcev iz lakaze je potekala po določenem postopku, pri katerem sta najpomembnejši fazi obarjanje in zamreženje. Raztopino encima lakaze smo obarjali v različnih obarjalnih reagentih, najuspešnejša sta bila obarjalna reagenta etanol, 1-propanol in 2-propanol. Oborjeni encim smo zamreževali z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom. Zamreženim encimskim skupkom smo določevali učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobiliziranega encima v primerjavi s prostim encimom. Pri postopku imobilizacije smo z namenom, da bi dosegli čim višjo učinkovitost imobilizacije ter čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima, spreminjali parametre, kot so volumski deleži glutaraldehida, čas zamreženja, vpliv ogrodnih proteinov govejega seruma albumina (BSA) in jajčnega albumina (EA), volumski deleži natrijevega cianoborohidrida in temperaturo zamreženja. Vse vzorce smo tudi dvakrat spirali, z namenom da bi odstranili nezamrežen encim.
Ključne besede: Lakaza, imobilizacija, zamreženi encimski skupki, obarjanje, zamreženje, glutaraldehid, encimska aktivnost
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 300; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
Aktivnost encimov v tekočih in trdnih pralnih sredstvih
Lilijana Milošič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazana študija aktivnost posameznih encimov v pralnih sredstvih. Za študijo smo izbrali praškaste pralne praške, tekoče pralne praške in koncentrirane pralne praške, ki so na voljo v obliki pralnih kapsul. Osredotočili smo se predvsem na pralna sredstva, ki so na voljo na slovenskem tržišču. Pri delu smo uporabili tako praške, pri katerih deklaracija navaja vsebnost encimov, kot na take, kjer deklaracija vsebnosti encimov ne navaja. Pri delu smo poskušali posnemati princip pranja v pralnem stroju, zato smo za potrebe študije, vnaprej pripravljeno raztopino trdnega ali tekočega pralnega sredstva 1 uro inkubirali pri različnih temperaturah 30 °C, 40 °C, 60 °C in 95 °C. V tako pripravljenih raztopinah pralnih sredstev smo s pomočjo UV - Vis spektrofotometra določili koncentracijo skupnih proteinov in aktivnosti encimov α-amilaze, celulaze, lipaze in proteaze. Ugotovili smo, da so našteti encimi najpogosteje zastopani v pralnih sredstvih. Rezultati kažejo, da je v večini pralnih sredstev aktivna proteaza. Najvišje aktivnosti v pralnih sredstvih dosega encim lipaza, medtem ko je najmanj aktiven encim celulaza, katerega višje aktivnosti smo določili samo v štirih primerih. Določene aktivnosti encimov v pralnih sredstvih so relativno nizke. Posamezni encimi, ki so dodani v pralnih sredstvih imajo različne temperaturne optimume. Glede na to lahko sklepamo, da je posamezen prašek različno učinkovit pri različnih temperaturah ob enakem časovnem obdobju pranja.
Ključne besede: pralna sredstva, encimska aktivnost, proteaza, α-amilaza, celulaza, lipaza, Bradford
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici