| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
ANAEROBNA DIGESTIJA MEŠANIC JAPONSKEGA DRESNOVCA (POLYGONUM CUSPIDATUM) IN PIŠČANČJEGA GNOJA OBDELANIH Z GLIVO PLEUROTUS OSTREATUS
Andreja Nemet, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali anaerobno digestijo mešanic japonskega dresnovca in piščančjega gnoja, ki so bile predhodno obdelane z glivo Pleurotus Ostreatus. Pred nastavitvijo eksperimentov smo določili optimalno razmerje med biomaso dresnovca in inokuluma. Nastavili smo štiri različna razmerja glede na trdne snovi in sicer: 1(D/I) = 85:15, 2(D/I) = 70:30, 3(D/I) = 50:50 in 4(D/I) = 30:70. Med procesom anaerobne digestije smo spremljali količino in sestavo nastajajočega bioplina in merili množinski delež metana, CO2 (glavni komponenti bioplina), N2 in O2 za nadzorovanje anaerobnega procesa. Ocenili smo, da je optimalno razmerje med dresnovcem in inokulumom 80:20, saj smo želeli imeti v vhodni snovi največji možni delež rastlinskih substratov. Nato smo izvedli eksperiment, kjer so bili vhodni substrati mešanice z različnimi razmerji dresnovca in piščančjega gnoja, obdelani z glivo Pleurotus Ostreatus. Namen obdelave teh mešanic z glivo je bil, da gliva z encimi pretvori bakterijam nedostopno lignocelulozo, tako iz dresnovca kot tudi stelje iz gnoja, v substrat, katerega bakterije v procesu anaerobne digestije hitreje in lažje razgradijo, pri tem pa kot produkt nastaja bioplin. Tudi med tem procesom smo merili volumen nastalega bioplina in njegovo sestavo. Pred in po anaerobni digestiji smo določevali vsebnost trdnih snovi in vsebnost hlapnih trdnih snovi. Iz podatkov o volumnu bioplina, njegovi sestavi in vsebnosti trdnih in hlapnih trdnih snovi, smo lahko izračunali različne donose metana. Izkazalo se je, da so glive ob prisotnosti dresnovca prerasle tudi gnoj in da je bil donos bioplina pri anaerobni digestiji obdelanega dresnovca nekoliko višji kot pri neobdelanem dresnovcu.
Ključne besede: anaerobna digestija, japonski dresnovec, piščančji gnoj, lignoceluloza, encimi, Pleurotus Ostreatus.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2428; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

8.
PRIPRAVA IN LASTNOSTI ENCIMSKE TISKARSKE GOŠČE ZA TISKANJE CELULOZNEGA SUBSTRATA
Maja Mataič, 2010, diplomsko delo

Opis: Tiskanje je najbolj mnogostranski in pomemben tehnološki postopek, ki vpeljuje barve in dizajn na površino tekstilij. Naravna gostila imajo pri tiskanju tekstilij pomembno vlogo, saj so popolnoma biološko razgradljiva. Celulozna vlakna so najbolj pogosto tiskani substrati in reaktivna barvila so najbolj uporabljena barvila. Mnoge kemikalije, ki jih pri plemenitenju uporabljamo so še zmeraj toksične in/ali ekološko nesprejemljive, zato se jim poskušamo izogniti ali nadomestiti s sprejemljivimi. Reakcije, ki jih katalizirajo encimi, potekajo pri milejših pogojih (pH in temperaturi) hitreje in specifično, zaradi česar ne poškodujejo substrata in ne delujejo na druge komponente v sistemu. Z uporabo celulaznih encimov v postopku tiskanja celuloznih substratov z naravnimi gostili bi tako lahko z (delno ali popolno) razgradnjo celuloznega substrata dobili ekološko prijazen postopek tiskanja, hkrati pa tudi zanimive dezene, predvsem, če bi postopek encimskega tiskanja kombinirali s predhodnim ali naknadnim barvanjem substrata. Tako bi dobili možnost za kombinirano, strukturno in barvno vzorčenje materiala.
Ključne besede: encimi, tiskarska gostila, tiskarske gošče, tiskanje tekstilij, celuloza
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1675; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

9.
The influence of enzymatic treatment on wool fibre properties using PEG-modified proteases
Suzana Jus, Marc Schroeder, Georg M. Gübitz, Elisabeth Heine, Vanja Kokol, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The main contribution of the presented work was to introduce the use of proteases modified with the soluble polymer polyethylene glycol (PEG) in the bio-finishing process of wool fibres, to target enzyme action to the outerparts of wool fibres, i.e. to avoid the diffusion and consequent destroying of the inner parts of the wool fibre structure, in the case of native proteases using. Different proteolytic enzymes from Bacillus lentus and Bacillus subtilis in native and PEG-modified forms were investigated and their influence on the modification of wool fibres morphology surface, chemical structure, as well as the hydrolysis of wool proteins, the physico-mechanical properties, and the sorption properties of 1:2 metal complex dye during dyeing were studied. SEM images of wool fibres confirmed smoother and cleaner fibre surfaces without fibre damages using PEG-modified proteases. Modified enzyme products have a benefit effect on the wool fibres felting behaviours (14%) in the case when PEG-modified B. lentus is used, without markedly fibre damage expressed by tensile strength and weight loss ofthe fibre. Meanwhile the dye exhaustion showed slower but comparable level of dye uptake at the end of the dyeing.
Ključne besede: volnena vlakna, proteolitski encimi, encimske modifikacije, sorpcija barve, morfologija vlaken, wool fibres, proteolytic enzymes, enzyme modification, felting, dye sorption, protein hydrolysis, XPS-analysis, fibre morphology
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1573; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici