| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE SLOVENSKO-NEMŠKIH JEDILNIH LISTOV V KOROŠKIH RESTAVRACIJAH
Ina Hudrap, 2016, diplomsko delo

Opis: Prevajanje je zahteven in zapleten proces, ki od prevajalca zahteva translatološke kompetence, popolno posvečenost in predanost delu, ne glede na to, s katerim strokovnim področjem se ukvarja pri svojem delu. Za prevajanje ni potrebno samo znanje izhodiščnega in ciljnega jezika, ampak tudi odlično poznavanje kulturno specifičnega okolja, v katerega prevaja določeno besedilo, kakor tudi ustrezne terminologije, v katerega prevaja določeno besedilo. Pri kulinariki gre za področje, ki je splošno znano in precej razširjeno, kljub temu pa vsebuje določeno terminologijo, ki se uporablja samo v gastronomiji in gostinstvu. Ravno terminologiji je treba posvetiti posebno pozornost, da pri prevajanju ne bi prišlo do napak in posledično nesporazumov, saj so prav jedilni listi ogledalo vsake restavracije ali gostilne. Ker se Koroška nahaja v bližini Avstrije, smo se v diplomski nalogi osredotočili na osem restavracij, ki z ravnjo svoje ponudbe dokazujejo, da imajo jedilni list preveden v skladu s svojim mednarodnim ugledom. Pri tem je pomembno, da pri prevajanju upoštevamo pomensko in ne jezikovne enakovrednosti izvirnega in ciljnega besedila. Le z uporabo terminov, ki so kulturno specifični za to področje, lahko zagotovimo natančen prenos kulturemov, ki jih srečujemo v gastronomiji in kulinariki. V diplomskem delu smo predstavili jedilni list kot posebno besedilno vrsto in v teoretičnem delu opredelili njegove značilnosti, ter analizirali specifično gastronomsko terminologijo. V empiričnem delu smo uvodoma predstavili gostišča in restavracije, katerih jedilne liste smo terminološko in jezikovno primerjali in analizirali. V sklepnem delu naloge smo za lažje razumevanje določenih jedi in specialitet izdelali terminološki glosar besed s področja koroške gastronomije in kulinarike, ki jih najdemo na jedilnih listih znanih koroških restavracij.
Ključne besede: Prevajane, jedilni list, Koroška, kulturem, kulturno specifično okolje, pomenska enakovrednost, izrazoslovje, gastronomija.
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 804; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
MEJE NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE
Denis Baghrizabehi, 2015, magistrsko delo

Opis: Avtor se v magistrskem delu ukvarja z ugotavljanjem meja nacionalne procesne avtonomije, s tem pa posledično začrta tudi njen obseg. Gre za v veliki meri nerazjasnjeno področje prava EU, ki odreja razmerje med (materialnim) pravom EU in nacionalnim (procesnim) pravom. Nacionalna procesna avtonomija je načelo prava EU, ki v svoji vsebini državam članicam omogoča, da samostojno določajo in urejajo postopke, s katerimi posamezniki uveljavljajo pravice, ki jim jih daje pravo EU, v kolikor pravo EU samo ne ureja tega področja. Pri tem države članice niso povsem avtonomne, saj bi jim povsem liberalna interpretacija obravnavanega načela omogočila, da preprečijo ali otežkočijo položaj posameznika, kadar si slednji prizadeva realizirati pravice, ki izhajajo iz prava EU. Sodišče Evropske unije je to nevarnost prepoznalo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in posledično razvilo dve poglavitni omejitvi procesne avtonomije - načelo učinkovitosti in načelo enakovrednosti. Tekom nadaljnjih desetletij je sodna praksa omenjenega Sodišča izvrgla dodatne omejitve procesne avtonomije, že obstoječe pa nadgradila. Vendar se ves ta čas ni izoblikoval enoten pravni okvir, ki bi nacionalnim organom in zakonodajalcu posamezne države članice vnaprej in razmeroma določno znal predočiti in začrtati meje nacionalne procesne avtonomije. Še več, omejitve so se drobile na posamezne fragmente, ki so zgolj poudarjali potrebo po venomer vnovičnem ad hoc presojanju meja oz. obsega procesne avtonomije. Avtor poskuša z analizo širšega spektra pravnih razmerij predstaviti ozadje nedodelanega nabora pravnih načel, ki botrujejo omejitvam procesne avtonomije. Magistrsko delo se ne ogiba partikularne narave sodniškega drobirja, ki ga je ustvarila nestanovitna praksa Sodišča, temveč ga poskuša prikazati na kar se da sistematično ubran način. Po predstavitvi temeljnih načel, ki urejajo razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom, se avtor osredotoči na omejitvi načel učinkovitosti in enakovrednosti. V nadaljevanju je pozornost posvečena načelu učinkovitega sodnega varstva kot (dodatni) omejitvi procesne avtonomije, na kratko pa je predstavljeno tudi razmerje med omenjenim načelom in načelom učinkovitosti. Drugi del magistrskega dela je namenjen krajši analizi izbranih kategorij pravnih sredstev in avtonomnosti (ali manku le-te), ki jo države članice načeloma posedujejo pri določanju in urejanju taistih pravnih sredstev, s katerimi posamezniki uveljavljajo pravice iz pravnega reda EU. V zadnjem delu magistrskega dela, avtor zaokroži dognanja predhodnih poglavij in poskuša bralcu naslikati celostno podobo načela procesna avtonomije (in njenih meja).
Ključne besede: nacionalna procesna avtonomija, postopkovna avtonomija, posredna kolizija, učinkovitost, enakovrednost, učinkovito sodno varstvo, izvrševanje prava EU, pravna sredstva
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 2430; Prenosov: 1002
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
LJUDEM PRIJAZNE PROMETNE POVRŠINE
Matej Bukovec, 2014, diplomsko delo

Opis: Za uresničevanje potreb po mobilnosti prevečkrat izbiramo motorizirana prevozna sredstva. Z uporabo teh prevoznih sredstev pa narašča možnost prometnih nesreč, prometnih zastojev, onesnaževanja okolja. Središča mest so prevečkrat zasičena z nadležno pločevino, pešci so veliko krat žrtve nepravilnega ravnanja voznikov, izpušni plini prevoznih sredstev nam onemogočajo zdrav razvoj. Da bi živeli bolj trajnostno in obenem imeli enako stopnjo mobilnosti, moramo iskati alternativne rešitve. Iskanje novih rešitev ne pomeni povsem omejiti uporabe osebnega vozila, temveč spodbujati in dajati ljudem možnost, da se večkrat odločijo za uporabo kolesa in se večkrat poslužujejo peš hoje. Rešitve, ki združujejo na videz povsem različne sisteme, moramo pretvoriti v celosten sistem, ki bo varen, zdrav, učinkovit. »Shared space« pristop preurejanja prometnega prostora nam omogoča uporabo osebnega vozila, možnost pešačenja, možnost kolesarjenja na skupni prometni površini. »Shared space« je nova možnost trajnostnega razvoja, je oblika nove mobilnostne kulture, ki si zasluži svoj prostor v trajnostno razvijajočih se mestih.
Ključne besede: trajnostni razvoj prometa v mestu, varnost pešca, enakovrednost udeležencev v cestnem prometu, shared space
Objavljeno: 19.06.2014; Ogledov: 974; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)

4.
(NE)ENAKOVREDNOST POGODBENIH DAJATEV
Jaka Cepec, 2010, magistrsko delo

Opis: Avtor v magistrskem delu s pomočjo zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize kritično obravnava eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, načelo enake vrednosti dajatev. S pomočjo zgodovinske analize avtor ugotavlja, da je vprašanje enakovrednosti dajatev že zelo staro pravno vprašanje, ki se je skozi pravno zgodovino obravnavalo zelo različno in do danes ostaja sporno, kdaj oziroma v katerih primerih naj pravo varuje enakovrednost pogodbenih dajatev in s tem poseže v avtonomijo pogodbenega dogovora. Na podlagi razmeroma obsežne primerjalnopravne analize avtor ugotavlja, da moderni pravni redi v veliki večini nasprotujejo pravnim institutom, ki »kaznujejo« neenakost pogodbenih dajatev kot »zlo« samo po sebi (kot npr. klasični laesio enormis), da pa po drugi strani nudijo pogodbeni stranki določeno varstvo, saj je neenakost pogodbenih dajatev indic za neko drugo »zlo«. Analiza je razkrila pomembno dejstvo, da je primerjalna sodna praksa, ne glede na siceršnje pozitivnopravne rešitve, izjemno podobna oziroma praktično enaka. Avtor v zaključku primerjalnopravne analize ugotavlja, da je načelo enakovrednosti pogodbenih dajatev, kot eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, primerjalna redkost, ki je v skladu z opravljeno interdisciplinarno analizo nepotrebno. S pomočjo ekonomske analize avtor ugotavlja, da klasični pravni instituiu, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev v nasprotju z dognanji ekonomske znanosti še vedno temeljijo na predpostavki, da ima v sporu objektivna vrednost pogodbenih dajatev prednost pred subjektivno vrednostjo dajatev, kot sta jih stranki, glede na svoje preference, določili pri sklenitvi pogodbe. V nadaljevanju avtor zato ekonomsko analizo usmeri predvsem v vprašanje pravnih sredstev, ki varujejo neenakost kot posledico nekega drugega »zla« in ugotavlja, da je temeljni razlog za neenakost asimetrija informacij. Pravo bi moralo problem asimetrije informacij reševati s pomočjo pravila, da mora informacije proizvesti in posredovati tista pogodbena stranka, ki lahko to naredi z nižjimi stroški, pri tem pa mora biti uveljavljena izjema od dolžnosti razkritja informacij, ki naj velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. Avtor v zaključku, v skladu s predstavljenimi rezultati analize zastavljenega problema, predlaga, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi institute slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, nadomestili s kombinacijo pravil o razkritju predpogodbenih informacij in z doslednim sankcioniranjem pogodb, sklenjenih pod prisilo.
Ključne besede: ekonomska analiza prava, pogodbeno pravo, enakost dajatev, enakovrednost dajatev, primerjalno pravo, laesio enormis, čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, asimetrija informacij, predpogodbeno razkritje informacij.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 3243; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici