| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekološka kriminaliteta in problematika spola
Domen Vrečko, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Objavljeno: 01.06.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (567,90 KB)

2.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

3.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 124; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Kazenski postopek v Republiki Sloveniji v duhu adversarnega modela
Miha Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti obdolženca. Domneva nedolžnosti se izpodbija s pomočjo dokazov, ki so bili v postopku pridobljeni zakonito in z gotovostjo izkazujejo dejstva o (ne)krivdi obdolženca. V magistrski nalogi sem se osredotočil predvsem na vlogo državnega tožilca, obrambe in sodišča v različnih fazah adversarnega modela kazenskega procesa, s poudarkom na dokaznem postopku. Pri tem sem sproti opozarjal na ureditev slovenskega kazenskega postopka in izpostavil vprašanja, na katera bo zakonodajalec moral odgovoriti pri uvajanju morebitnih sprememb v slovenskem kazenskem procesu. Na začetku naloge sem predstavil najpomembnejša načela kazenskega postopka. Nato sem se dotaknil vprašanj glede vloge in pristojnosti subjektov (državnega tožilca, obdolženca, zagovornika, sodišča), ki nastopajo v različnih korakih ugotavljanja krivde obdolžencev. Nadaljeval sem s primerjalno pravno ureditvijo kazenskega procesnega prava, kot ga poznajo države, ki imajo podobno kazenskopravno zgodovino kot Slovenija ali predstavljajo tipičen primer modela kazenskega postopka. V zaključku sem povzel pomembne ugotovitve magistrske naloge in se opredelil do hipotez, ki sem (si) jih postavil pred pripravo naloge.
Ključne besede: učinkovita obramba in pošten postopek, enakost orožij, adversarni model kazenskega postopka, kazenski postopek v Sloveniji, vloga subjektov kazenskega postopka
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 340; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Učinkovitost finskega šolskega sistema v lučeh mednarodnega preverjanja znanja
Doris Kutnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Finska slovi kot najuspešnejša država na področju vzgoje in izobraževanja. Njihovo uspešnost iz leta v leto dokazujejo mednarodna ocenjevanja znanja, poglavitno raziskava PISA. Namen naše magistrske naloge je bil raziskati uspešnost finskih učencev v preverjanju znanja, opredeliti njihov uspeh in poiskati razloge in vzroke, ki so k temu pripomogli. Magistrska naloga se začne z vpogledom v zgodovino finskega šolstva. Nadaljuje se s strukturo finskega šolskega sistema danes, analizo finskih rezultatov mednarodne primerjave znanja v raziskavi PISA, razlogi in vzroki za uspešnost finskih učencev v raziskavi, analizo zadnjega padca finskih učencev v raziskavi ter z vpogledom v prihodnost finske vzgoje in izobraževanja. Svoj uspeh finski učenci dolgujejo razvitemu in globalno usmerjenemu šolskemu sistemu ter učiteljem, ki na Finskem veljajo kot cenjeni in ugledni strokovnjaki na svojem področju. Izobrazba Fincem predstavlja prioriteto. Njihove šole so pravične, skrbne, timsko naravnane in dostopne vsem ne glede na socialno-ekonomski položaj posameznika. Njihov šolski sistem se nenehno obnavlja, dopolnjuje in sledi globalnim spremembam ter razvoju tehnologije. Prihodnost finskega šolskega sistema prinaša nove načine poučevanja in učenja. Poudarek je na praktičnih veščinah in razvoju kreativnosti vsakega posameznika.
Ključne besede: finski šolski sistem, mednarodno preverjanje znanja, PISA, pravičnost, enakost, tehnologija, pogled v prihodnost
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 254; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

6.
Vloga žensk na vodstvenih položajih na varnostnem področju
Isidora Vulić, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času je veliko govora o enakosti spolov, ne samo v družbi na splošno, ampak predvsem na delovnih mestih, kjer je veliko področij dela še vedno označenih kot »moško«, med drugim tudi področje varnosti. Mediji že nekaj let poročajo o številnih projektih in kampanjah v tujini o omenjeni tematiki, nedavno se je začelo tudi podobno gibanje oziroma sprememba mišljenja družbe v Sloveniji, kar potrjujeta dva dogodka iz prejšnjega leta: kot vodilni osebi v policiji in vojski sta bili izbrani ženski, v obeh organizacijah se je to zgodilo prvič. Imenovanje prve generalmajorke Slovenske vojske je bil posebej odmeven dogodek, saj je generalmajorka Alenka Ermenc obenem postala tudi prva ženska s takim činom v zvezi NATO, kar je bil tudi pokazatelj koliko napredka glede enakosti spolov na področju varnosti imamo še pred seboj. Cilj diplomske naloge je bil preučiti področje varnosti v povezavi z enakostjo spolov v Sloveniji ter preveriti ali imajo ženske enake možnosti kot moški – tako pri zaposlitvi kot tudi pri kasnejšem napredovanju in vodenje ekip na področju varnosti. Prav tako je bil cilj dobiti odgovor na vprašanje ali se zadeve še premikajo v naprej ali so se ustavile kjer so. Pregled v javno dostopno statistiko je pokazal, da je zaposlenost žensk na varnostnem področju v Sloveniji bistveno nižja kot zaposlenost moških na enakem področju. Pregled literature je pokazal da se premikamo naprej in stremimo k izboljšanju, vendar še vedno obstajajo ponekod tudi skrite razlike ali predsodki glede žensk, zaposlenih na področju varnosti, predvsem na vodstvenih položajih. Izveden intervju s Simono Lesar je potrdil zaključke iz literature in prejšnjih raziskav, vendar so odgovori pokazali tudi voljnost na področju varnosti k spremembam in zaposlovanju ljudi zaradi trdega dela in ne več zaradi spola.
Ključne besede: diplomske naloge, management, spol, enakost, varnostno področje
Objavljeno: 10.09.2019; Ogledov: 412; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (731,51 KB)

7.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolov
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 591; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

8.
Precedens v slovenskem pravu
Luka Kreitner, 2018, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovinski razvoj sta se razvila dva velika pravna sistema. Anglo-ameriški pravni sistem temelji na sodniškem pravu in kazuističnem pravnem mišljenju, rimsko-germanski pravni sistem (kontinentalni pravni sistem) pa temelji na kodificiranem pravu in deduktivni pravniški miselnosti. Precedens v anglo-ameriškem pravu velja za formalni pravni vir, nasprotno pa se v rimsko-germanskem pravnem sistemu ustaljeni in enotni sodni praksi, ki velja za šibkejšo obliko precedensa, takšne vloge ne priznava. V zadnjih letih pravnega razvoja, se institut ustaljene sodne prakse vse bolj približuje formalnemu pravnemu viru, v določenih primerih pa kot tak celo učinkuje. Sodna praksa je del prava, prav tako pa je vsakršna koli uporaba prava nujno tudi njegovo ustvarjanje. Sodna praksa pomembno vpliva na odločanje slovenskih sodišč. Najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustaljene in enotne sodne prakse ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot redna instanca sodstva in Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot ustavna instanca sodstva. Ustavno sodišče se z materialno pravilnostjo odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse ne ukvarja oziroma za to sploh ni pooblaščeno. Ustavno varstvo seže le do procesnih jamstev, kar pomeni, da je potrebno vsak odstop od ustaljene sodne prakse dovolj tehtno obrazložiti. Republika Slovenija je z vključevanjem v mednarodne organizacije in članstvom v Evropski uniji, odprla svoj pravni sistem različnim pravnim vplivom. Odločbe Sodišča EU in postopki predhodnega odločanja veljajo kot neke vrste precedens. Pravni red EU je eden izmed boljših dokazov, da lahko tudi v rimsko-germanski pravni družini vzporedno obstaja obe vrsti formalnih pravnih virov. Pravo EU dokazuje, da je sodba ne samo zaželena, ampak tudi nujna kot formalni pravni vir prava tudi v rimsko-germanskem pravu.
Ključne besede: precedens, enotna in ustaljena sodna praksa, formalni pravni viri, enakost pred zakonom, sodstvo, pravna varnost, sodišče
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1343; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Dojemanje enačaja pri slovenskih osnovnošolcih
Tjaša Matičko, 2018, magistrsko delo

Opis: Razumevanje koncepta enačaja v algebri učencem predstavlja mnogo težav, zato smo se v magistrski nalogi odločili preučiti, kako uspešno slovenski osnovnošolci razumejo pomen enakosti, kaj jim predstavlja enačaj, in njihove rezultate primerjati z rezultati portugalskih osnovnošolcev. Podatke za raziskavo smo zbirali s pomočjo delovnih listov, na katerih je bilo podanih osem enačb seštevanja. V raziskavi smo zajeli 230 učencev Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd. Prvošolcev je bilo 42, drugošolcev 37, tretješolcev 37, četrtošolcev 40, petošolcev 38 in šestošolcev 36. Preverili smo razumevanje pomena enačaja pri učencih glede na razred, najpogosteje podane odgovore pri posamezni nalogi ter uspešnost pri posamezni nalogi glede na matematično znanje učencev. Ugotovili smo, da učenci bolje razumejo pomen enačaja pri enostavnih tipih enačb, učenci višjih razredov (druga triada) pa celotno gledano bolje razumejo pomen enakosti kot učenci nižjih razredov. Večina učencev dojema znak za enakost v operacijskem smislu, kar pomeni, da vidijo enačaj kot »navodilo«, kateremu mora slediti odgovor. Rezultati razumevanja enačaja so pri učencih z višjo oceno matematičnega znanja boljši, pri čemer smo ugotovili, da se statistično značilne razlike glede na oceno matematičnega znanja pojavijo predvsem pri težjih tipu enačb. Nadalje smo ugotovili, da med slovenskimi in portugalskimi osnovnošolci ni večjih razlik v razumevanju pomena enačaja, saj so v večini primerov delali podobne napake. Vendarle pa je možno opaziti, da imajo portugalski učenci prve triade pri določenih primerih večji delež pravilno podanih odgovorov v primerjavi s slovenskimi. Iz tega lahko sklepamo, da morda učitelji na Portugalskem dajejo večji poudarek na dojemanje enačaja že pri učencih v nižjih razredih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: enačaj, dojemanje enačaja, enakost, algebra, aritmetika, operativni pogled, relacijski pogled.
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 793; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

10.
Diskriminacija žensk nekoč in danes
Iris Magdalenič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diskriminacija žensk je še vedno prisotna na mnogih področjih družbene, gospodarske in zasebne sfere. Pričakovali bi, da se v 21. stoletju ne bomo več srečevali s to problematiko, toda ženske so še vedno pogosteje od moških diskriminirane tako doma kot v službi. Diplomska naloga povzema ugotovitve različnih avtorjev in analizo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da so bile ženske v preteklosti diskriminirane najprej doma, kasneje pa tudi na delovnem mestu. Bile so v podrejenem položaju, brez vsake podpore, neenak obravnavane in tudi v družbi niso imele enakih možnostih. Že sama beseda diskriminacija pove, da je to neko dejanje, ki posameznika spravlja v manj ugoden položaj, zato ima tudi beseda veliko vlogo za ženski spol. Ženske pravice so se skozi čas neprestano razvijale in izboljševale – nekoč »bitja brez volilne pravice« se lahko danes enakovredno kosamo z moškimi, čeprav je na nekaterih področjih še čutiti njihovo dominantnost, saj so še vedno bolje plačani za enako opravljeno delo. Dandanes je kar nekaj žensk zaposlenih v precej moških poklicih, kot sta policija in vojska. Na podlagi ugotovitev predlagamo dve izboljšavi na področju diskriminacije žensk. Večji poudarek bi moralo dobiti področje zakonodaje, predvsem predlagati strožje kazni, potrebno pa bi bilo tudi ozaveščati vse ljudi, kaj se dogaja na področju diskriminacije žensk. Da so ženske v večji meri diskriminirane kot moški, je splošno znano, zato je treba tudi splošno javnost podučiti, kako se spopasti z žrtvijo diskriminacije in ji nuditi pomoč.
Ključne besede: ženske, pravice žensk, položaj žensk, enakost med spoloma, diskriminacija, delovna mesta, družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 2000; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici