Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: Prispevek razkriva, kakšen je dejanski položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so ženske na vodstvenih položajih v policiji v manj ugodnem položaju kot moški, in podati predloge za izboljšanje stanja. Metode: Opravljena je bila analiza stanja. Uporabili smo opisne statistične metode, s pomočjo katerih smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili od Ministrstva za notranje zadeve, pregled relevantne literature, deskriptivno metodo in metodo sinteze. Ugotovitve: Ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji predstavljajo le 3,6 % vseh vodij. Čeprav so enako sposobne in uspešne vodje kot moški, so pri napredovanju zaradi več razlogov, med drugimi zaradi pojava steklenega stropa, v manj ugodnem položaju. Največ ženskih vodij je na državni ravni, najmanj pa na lokalni. Za pomočniška delovna mesta velja obratno. Največ žensk pomočnic je na lokalni ravni, manj pa na državni. Omejitve/uporabnost raziskave: Uporabljeni so bili podatki iz leta 2022 in mogoče je, da se je stanje v tem času nekoliko spremenilo. Raziskava ob potencialni ponovitvi v prihodnosti daje primerjalne podatke, na podlagi katerih bi se lahko spremljal napredek. Praktična uporabnost: Opravljena je bila analiza stanja in podani so bili izvedljivi predlogi za izboljšanje stanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za edino raziskavo v Sloveniji, ki transparentno prikaže dejanske podatke položaja policistk na vodstvenih delovnih mestih, iz rezultatov pa je razviden manj ugoden položaj žensk v policiji. Prispevek izpostavlja, da je situacijo treba izboljšati in prinaša utemeljene predloge, ki v Sloveniji še niso bili podani.
Ključne besede: enakost, spol
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: This conference proceeding, titled "Rethinking Childhood III – Teaching for an Inclusive, Technologically Competent, and Towards Sustainability Oriented Society," encapsulates 39 research contributions that collectively aim to advance educational practices. The studies presented address a variety of themes including inclusive education, the integration of technology in teaching, and promoting sustainability through educational initiatives. The research spans diverse methodologies and educational levels, from preschool to higher education, highlighting innovative approaches to curriculum development, digital literacy, and competency-based learning. Key findings demonstrate the importance of fostering an inclusive environment, utilizing digital tools effectively, and encouraging sustainable practices within educational settings. This compilation of contributions provides valuable insights for educators, policymakers, and researchers dedicated to evolving educational frameworks to meet the demands of a modern, interconnected, and sustainable society.
Ključne besede: digitalna pismenost, pedagoške inovacije, okoljsko izobraževanje, enakost v izobraževanju, izobraževalna politika, učne tehnologije, profesionalni razvoj strokovnih delavcev, oblikovanje kurikula, vključenost otrok in mladine
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (5,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vizing je leta 1968 postavil domnevo, da je dominantno število kartezičnega produkta dveh grafov večje ali enako produktu njunih dominantnih števil. V magistrskem delu obravnavamo družine grafov, ki v tej domnevi dosežejo enakost. V prvem delu magistrske naloge smo navedli pojme in trditve, ki jih potrebujemo za razumevanje glavnega problema naloge. Drugo poglavje se nanaša na različne meje dominantnega števila kartezičnega produkta dveh grafov in družine grafov, ki zadoščajo Vizingovi domnevi. V tretjem poglavju obravnavamo družine grafov, ki pod določenimi pogoji dosežejo enakost v Vizingovi domnevi, ter znane rezultate podamo v tabeli.
Ključne besede: dominantno število, dominantna množica, Vizingova domneva, enakost v Vizingovi domnevi
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 50
Celotno besedilo (568,89 KB)

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 156
Celotno besedilo (5,98 MB)

Opis: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti obdolženca. Domneva nedolžnosti se izpodbija s pomočjo dokazov, ki so bili v postopku pridobljeni zakonito in z gotovostjo izkazujejo dejstva o (ne)krivdi obdolženca. V magistrski nalogi sem se osredotočil predvsem na vlogo državnega tožilca, obrambe in sodišča v različnih fazah adversarnega modela kazenskega procesa, s poudarkom na dokaznem postopku. Pri tem sem sproti opozarjal na ureditev slovenskega kazenskega postopka in izpostavil vprašanja, na katera bo zakonodajalec moral odgovoriti pri uvajanju morebitnih sprememb v slovenskem kazenskem procesu. Na začetku naloge sem predstavil najpomembnejša načela kazenskega postopka. Nato sem se dotaknil vprašanj glede vloge in pristojnosti subjektov (državnega tožilca, obdolženca, zagovornika, sodišča), ki nastopajo v različnih korakih ugotavljanja krivde obdolžencev. Nadaljeval sem s primerjalno pravno ureditvijo kazenskega procesnega prava, kot ga poznajo države, ki imajo podobno kazenskopravno zgodovino kot Slovenija ali predstavljajo tipičen primer modela kazenskega postopka. V zaključku sem povzel pomembne ugotovitve magistrske naloge in se opredelil do hipotez, ki sem (si) jih postavil pred pripravo naloge.
Ključne besede: učinkovita obramba in pošten postopek, enakost orožij, adversarni model kazenskega postopka, kazenski postopek v Sloveniji, vloga subjektov kazenskega postopka
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1604; Prenosov: 352
Celotno besedilo (1,15 MB)