SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KARIERNO NAPREDOVANJE MOŠKIH IN ŽENSK V UČITELJSKEM POKLICU V SLOVENIJI
Breda Volavšek, 2008, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili, kako so na ravni osnovne in srednje šole v Sloveniji zastopani učitelji in učiteljice, kako napredujejo v času svoje profesionalne kariere, ali med njimi obstajajo razlike pri napredovanju in kateri dejavniki jih k temu spodbujajo in kateri jim to preprečujejo. Vzpostavljena je bila povezava med njihovim profesionalnim delom in družinskim življenjem, preverjali smo seksistična prepričanja moških in žensk, ki imajo lahko posreden vpliv na možnosti napredovanja, prav tako nas je zanimala njihova subjektivna ocena o možnostih napredovanja. Anketirali smo zaposlene učitelje in učiteljice dveh osnovnih in dveh srednjih šol. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa, podatke smo predstavili v obliki grafičnih prikazov in pojasnjevanja dobljene klasifikacije, s pomočjo programa SPSS smo za preizkušanje razlik med spremenljivkami izvedli t-preizkus. Ugotovili smo, da je zastopanost žensk v učiteljskem poklicu večja od zastopanosti moških, do razhajanj je prišlo le na eni izmed srednjih šol. Na osnovnih šolah ženske učiteljice napredujejo bolje kot njihovi moški kolegi, na srednjih šolah pa ravno obratno. Ugotovili smo tudi, da so ženske bolj obremenjene z vsemi gospodinjskimi opravili, da so seksistična prepričanja nekoliko bolj prisotna pri moških, oboji pa so bili zadovoljni z ureditvijo napredovanj na ustanovah, kjer so zaposleni.
Ključne besede: sociologija, učiteljski poklic, karierno napredovanje, moški, ženske, enake možnosti
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2079; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (447,33 KB)

2.
POLOŽAJ ŽENSK V PROCESU ZAPOSLOVANJA
Eva Mlakar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali položaj žensk v procesu zaposlovanja. Želeli smo ugotoviti, kakšne so značilnosti zaposlovanja in dela žensk ter opredeliti vlogo ženske. V prvem delu smo uporabljali deskriptivne metode raziskovanja. Povzemali smo teoretična spoznanja in teorije o zaposlovanju na splošno, o selekcijskih postopkih ter o izbiri kadrov. Ugotavljali smo, kakšne so zaposlitvene značilnosti žensk v Sloveniji in drugod po Evropi ter preučevali zakonske okvire za zaščito žensk in za zagotavljanje enakih možnosti. Spoznavali smo načine za zagotavljanje enakih možnosti v praksi in se posvetili obravnavi družini prijazne politike v podjetjih. V drugem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate izvedene raziskave o položaju žensk na trgu delovne sile v Sloveniji. Raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli med 113 udeleženci. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da ne moremo trditi, da so ženske težje zaposljive kot moški, prav tako pa ni možno posplošiti, da so med ženskami brez otrok in z otroki težje zaposljive slednje. Potrdili smo hipotezi, da se ženske pogosteje kot moški srečujejo z diskriminatornimi vprašanji na zaposlitvenih razgovorih ter da so ženske nad 26. letom težje zaposljive kot ženske do 26. leta starosti. Prav tako lahko trdimo, da ženske v primerjavi z moškimi močneje občutijo spol kot oteževalni dejavnik iskanja zaposlitve. Položaj žensk v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami dober, saj je stopnja delovne aktivnosti žensk nad povprečjem Evropske unije, prav tako pa tudi rezultati naše raziskave kažejo, da je položaj žensk in moških ob iskanju zaposlitve podoben. Z večjo mero ozaveščenosti, močnejšimi spodbudami s strani države ter večjim številom družini prijaznih ukrepov v podjetjih bi se obstoječe stanje lahko še izboljšalo.
Ključne besede: zaposlovanje, položaj žensk, usklajevanje dela in družinskih obveznosti, enake možnosti, družini prijazne politike
Objavljeno: 12.08.2011; Ogledov: 1881; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (737,61 KB)

3.
DISKRIMINACIJA DELAVCEV STARŠEV
Sabina Krajinić, 2012, diplomsko delo

Opis: Z diskriminacijo, ki pomeni kršitev načela enakega obravnavanja in načela enakih možnosti, se srečujejo tudi delavci starši. Diskriminacijo delavcev prepovedujejo dokumenti Organizacije združenih narodov, dokumenti Sveta Evrope, konvencije Mednarodne organizacije dela in direktive Evropske Unije. Na nacionalni ravni pa so med najpomembnejši pravnimi viri, ki prepovedujejo diskriminacijo delavce staršev, Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, Zakon o enakih možnosti žensk in moških ter Zakon o delovnih razmerjih, ki staršem zagotavlja tudi pravico do posebnega varstva v delovnih razmerjih. Starši se z diskriminacijo srečujejo že v času iskanja zaposlitve, v času trajanja delovnega razmerja in tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru diskriminacije ima delavec pravico zahtevati sodno varstvo, lahko se obrne na Inšpektorat za delo ali pa poskuša svoje pravice uveljaviti v neformalnem postopku pred Varuhom človekovih pravic ali Zagovornikom načela enakega obravnavanja. Spore pa lahko rešuje tudi s pomočjo arbitraže ali mediacije. Kljub številnim pravnim virom, ki diskriminacijo prepovedujejo, do nje še vedno prihaja zaradi delne neusklajenosti nacionalne ureditve z mednarodno ureditvijo. Problem predstavlja tudi prikrita diskriminacija, ki je težko dokazljiva in se dogajaj za zaprtimi vrati. Sistem pravnega varstva diskriminiranih oseb je precej razpršen in, za prava nevešče osebe, tudi zelo zapleten in nejasen, zato nekatere žrtve diskriminacije tega sploh ne prijavijo. V Bosni in Hercegovini delavce starše, pred diskriminacijo, varujejo slovenskim podobni nacionalni pravni viri in, razen virov EU, enaki viri mednarodnih organizacij.
Ključne besede: diskriminacija, delavci, starši, delovno razmerje, enako obravnavanje, enake možnosti
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 916; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (570,74 KB)

4.
SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA INVALIDOV ZA ZAGOTAVLJANJE ENAKIH MOŽNOSTI
Sandra Sarač, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Invalidi v praksi nimajo enakih možnosti na trgu dela in imajo posledično tudi slabše možnosti pri vključevanju v zaposlitev. Zaposlitev in delo sta zelo pomembna dejavnika pri zagotavljanju večje neodvisnosti in samostojnosti invalida ter aktivnejšem vključevanju v družbeno okolje. V času gospodarske krize se mnogo ljudi sooča z brezposelnostjo, vsi pa vemo, kako težko je preživeti, če nimamo osnovnih sredstev za preživetje. Življenje invalidov in njihovih družin je v tem primeru še toliko težje, saj se srečujejo z večjimi težavami in stroški. V diplomski nalogi želimo definirati problematiko zaposlovanja invalidov in opozoriti na intenzivnejše spodbujanje in ozaveščanje podjetij ter vseh relevantnih udeležencev in inštitucij. Invalidi so najbolj diskriminirana in stigmatizirana skupina ljudi. Kljub temu, da Ustava Republike Slovenije v 14. členu določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, pa se v realnem življenju invalidov uresničujejo le delno. Razvoj demokracije, mednarodnih in različnih integracijskih procesov, kamor spada tudi Slovenija, naj bi zajemali pomembne vrednote, kot so človekove pravice in dolžnosti. Zajemajo različna področja v našem življenju in so postale del modernega sveta. Človekove pravice so del zgodovine, so neodvisne od družbenega časa in prisotne v vsakem okolju. S čisto drugačnega stališča pa opozarjajo, da so se človekove pravice kot ideja pojavljale v poznejši stopnji razvoja, se spreminjale glede na različne časovne in družbene determinante, vendar pa se s tem zanika univerzalnost le-teh. Klasična doktrina pravi, da so človekove pravice del vseh nas in bi morale pripadati slehernemu človeku, države in njihove oblasti pa so tiste, ki so primorane poskrbeti za učinkovito zagotavljanje človekovih pravic, da jih priznajo, ustrezno zavarujejo ter omogočijo pogoje za njihovo uresničevanje (Cerar, 2002).
Ključne besede: invalidi, trg dela, zaposlovanje, diskriminacija, enake možnosti
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 498; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (719,33 KB)

5.
ALI SO ROMSKI OTROCI V OSNOVNI ŠOLI OBRAVNAVANI ENAKOPRAVNO?
Maša Krištofič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsak človek tega sveta ima enako pravico do izobraževanja in vzgoje v družinskem in širšem družbenem okolju, ne glede na barvo kože, veroizpoved, socialni status, kulturne razlike, drugačen način življenja. Zato smo se v uvodnem delu odločili opisati pomen enakopravne obravnave na različnih področjih, ki bi človeka poučila o pravilnem ravnanju v družbi. Naloga je bila osredotočena na obravnavo problema, ki je povezan z zelo ranljivo in na žalost še vedno nezaželeno etnično skupnostjo. S pomočjo anketnih vprašalnikov želimo raziskati obstoječe stanje na področju enakopravne obravnave romskih otrok v primerjavi z otroki večinskega prebivalstva ob pomoči učiteljev in učencev na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru. Šolo obiskuje 45 romskih otrok.
Ključne besede: enakopravna obravnava, Romi v Sloveniji, etničnost, osnovnošolsko izobraževanje romskih otrok, enake možnosti, pravičnost
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (805,92 KB)

6.
RAZLIKE MED SPOLOMA NA PODROČJU DELA IN ZAPOSLOVANJA
Rebeka Štante, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razlike med spoloma na področju dela in zaposlovanja. Osredotoča se na značilnosti in stopnjo zaposlenosti žensk v Sloveniji ter posebej na analizo poklicev, znotraj katerih se zaposlujejo ženske. Pojasnjuje, ali imajo moški in ženske enak dostop do katerekoli pozicije na hierarhični lestvici določenih poklicnih, profesionalnih profilov, ali obstajajo med njimi razlike v plačilu in vrednotenju dela ter ali so med spoloma razlike glede na navzočnost v določenem poklicu. Ugotovitve so bile izpeljane s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov, podatkov pridobljenih iz Statističnega urada Republike Slovenije, drugih empiričnih raziskav in lastne anketne raziskave, s katero smo želeli ugotoviti razlike glede obremenjenosti z družinskimi obveznostmi, preveriti stališča glede usklajevanja zasebnega in poklicnega življenje ter dostopnosti profesionalne kariere za žensko. Stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji v zadnjih letih pada in je še vedno nižja od stopnje zaposlenost moških. Ugotovili smo, da se ženske še vedno zaposlujejo v feminiziranih poklicih, v povprečju zaslužijo manj kot moški in v zadostni meri ne zasedajo vodstvenih in vodilnih mest. Še vedno se srečujejo s številni ovirami in stereotipi, ki vplivajo na njihova napredovanja na višja in bolj plačana delovna mesta ter na vrednotenje njihovega dela. Mednarodne organizacije vplivajo na izboljšanje položaja žensk v politiki zaposlovanja. Anketna raziskavi ni potrdila naših predvidevanj, da imajo ženske večje težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter težjo dostopnost do profesionalne kariere, vendar raziskave predvsem zaradi majhnosti in lokalno/regijske omejenosti ne moremo posploševati na slovensko okolje.
Ključne besede: spol, ženske, moški, poklici, enake možnosti, plačilo, kariera, Slovenija
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 877; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Pravica do izobraževanja študentov invalidov
Irena Poljanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Živimo v globalni dobi, kjer tehnologija hitro napreduje. To vpliva na dejstvo, da vedno več študentov invalidov, tudi tistih z najtežjimi oblikami invalidnosti, želi študirati in se vpisuje na študij. Znanje je vrednota in ključ do samostojnosti, razgledanosti, občutka lastne vrednosti in samozavesti. S pridobljeno izobrazbo se študentje opolnomočijo za polno, neodvisno življenje, v kolikor lahko znanje manifestirajo in plemenitijo v vsakdanjem življenju z zaposlitvijo. Tako se razvijejo v samostojne, močne osebnosti, sposobne reševanja problemov. Na področju visokošolskega izobraževanja so stvari sistemsko in zakonsko še skopo urejene. V zadnjih letih so vse tri javne univerze, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem, sprejele pravilnike, s katerimi urejajo pridobitev statusa študenta invalida, pravice in obveznosti študentov invalidov ter prilagoditve izvajanja študijskega procesa ter izpitov. Kljub temu, še vedno ostaja veliko praktičnih problemov in odprtih vprašanj, ki jih je potrebno zakonodajno urediti in nato zagotoviti njihovo dosledno implementacijo na zakonski in podzakonski ravni. Še vedno ni zagotovljenih ustreznih finančnih sredstev, ki bi študentom invalidom omogočala polnopraven študij. Le-ti to najbolj občutijo pri financiranju tehnične opreme, pripomočkov in posebnih prilagoditev, ki jih potrebujejo za uspešen in učinkovit študij. Prav tako je ključnega pomena dostopnost, fizična in ostala pomoč, da lahko sledijo študijskemu procesu in aktivnostim. Vse to bi moralo biti sistemsko urejeno, da bi omogočilo enakovreden, neodvisen študij. Sem spadajo predvsem fizična dostopnost, mobilnost, pomoč pri vsakodnevnem funkcioniranju in zagotavljanju pogojev za sodelovanje študentov invalidov. Ni enotne definicije študenta invalida. Kljub razvoju inkluzivnega šolstva in napredku na tem področju, še vedno naletimo na diskriminacijo študentov invalidov, včasih zaradi neustrezne implementacije pravilnikov, predolgega odločanja, predvsem pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi tega, ker pravice študentov invalidov še vedno niso sistemsko urejene. Z intervjuji smo povprašali študente invalide, kakšen je njihov pogled na študij, kako izvajajo svoje pravice in obveznosti, ter kaj bi potrebovali za izboljšanje svojega položaja ter uspešen zaključek študija.
Ključne besede: visoko šolstvo, pravni položaj, pravica do izobraževanja, študenti invalidi, enake možnosti, prilagoditve, inkluzija, diskriminacija, posebne potrebe
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Pravica do svobode dela za invalide
Nataša Mauko Zimšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Čeprav države in mednarodne skupnosti posvečajo posebno pozornost zaposlovanju invalidov, se le-ti v primerjavi z ostalimi ljudmi, še vedno soočajo z večjo brezposelnostjo, manjšimi možnostmi za uspešno kariero in slabšim plačilom. Tudi v Sloveniji imamo zakonske ukrepe in spodbude, ki so namenjene dvigu zaposljivosti invalidov in zagotavljanju enakih možnosti na področju zaposlovanja. V primerjavi z Veliko Britanijo, ki se osredotoča na enake možnosti invalidov pri zaposlovanju in delu ter tako izhaja iz socialnega modela invalidnosti, naš sistem izhaja iz medicinskega modela invalidnosti, saj se osredotoča predvsem na medicinske diagnoze in zmanjšane zmožnosti invalidov. V skladu z slovenskim sistemom je invalid manj sposoben od ostale populacije in je potrebno zanj rezervirati določeno število delovnih mest, delodajalcem pa ponuditi določene finančne in davčne ugodnosti, da bodo v delovni kolektiv sprejeli invalide. Čeprav zakon prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo pri zaposlovanju invalidov, mora država na področju zagotavljanja enakopravnosti in zavedanja kaj sploh pomeni diskriminacija na podlagi invalidnosti, še veliko postoriti. V Veliki Britaniji so na tem področju že daleč pred nami, saj se delavci zavedajo kaj pomeni diskriminacija na delovnem mestu in opozorijo na kršitve. Za zagotavljanje enakosti pri delu v Veliki Britaniji posvečajo posebno pozornost primernim prilagoditvam delovnega okolja in dela, saj se zavedajo, da imajo invalidi zmanjšanje možnosti zaradi ovir v družbi in okolju ne pa zaradi invalidnosti same. Z magistrsko nalogo sem želela ugotoviti, kako učinkovit je naš kvotni sistem zaposlovanja invalidov in spodbude za zaposlovanje invalidov, ki jih predvideva naša zakonodaja ter jih primerjati z Veliko Britanijo, ki nima kvotnega sistema, ampak invalidom zagotavlja zaposlitvene možnosti s protidiskriminacijsko zakonodajo. Pri tem sem se osredotočila na tri raziskovalne teze, in sicer, ali invalidi ne morejo prosto izbirati dela, ali so kvote zadostni ukrep za zagotovitev zaposlitve invalidnih oseb, še posebno tistih, ki niso postali invalidi v delovnem procesu in, ali bi bilo potrebno delodajalce bolj osveščati o ukrepih in spodbudah pri zaposlovanju invalidov, da bi bila zakonska ureditev zaposlovanja invalidov bolj učinkovita. Da sem lahko raziskala postavljene teze sem se v prvem delu naloge osredotočila na zaposlitev in delo iz vidika ustavnega prava in človekovih pravic, v drugem delu sem predstavila ukrepe, ki jih ima Slovenija za zagotavljanje in izboljšanje zaposlitvenih možnosti invalidov, na koncu pa sem predstavila zaposlovanje v Veliki Britaniji na splošno in kako je urejeno zaposlovanje invalidov.
Ključne besede: zaposlovanje, invalidi, enake možnosti, kvotni sistem, finančne vzpodbude, Slovenija, Velika Britanija
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 539; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (849,62 KB)

9.
Diskriminacija pri delu in zaposlovanju v Sloveniji
Andreja Pesjak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diskriminacija je vsako negativno razlikovanje, ki nekoga na podlagi osebnih okoliščin postavlja v slabši položaj kot drugega. Je protizakonita in krivična, saj prizadeto osebo prikrajša za temeljne pravice in svoboščine. Doleti lahko kogarkoli in ima negativne posledice za posameznika, skupine in nazadnje za celotno družbo. Kljub zakonodaji in boju proti diskriminaciji je zaradi stereotipov in predsodkov še vedno prisotna na vseh področjih družbenega življenja. Gospodarska kriza zaradi ekonomskega vidika povečuje predvsem diskriminacijo na trgu dela in prizadene večinoma pripadnike ranljivih skupin. Dosedanje protidiskriminacijske metode zavirajo njen razvoj, vendar niso dovolj učinkovite, da bi jo odstranile. Za hitrejši prelom je potrebno uvesti v prakso nov, učinkovitejši pristop. Cilj diplomskega dela je s prenovo dosedanjega protidiskriminatornega sitema doprinesti k uspešnejšemu zatiranju in preprečevanju neenakega obravnavanja pri delu in zaposlovanju, in morda celo izkoreninjenju v prihodnosti.
Ključne besede: diskriminacija, enake možnosti, delo, zaposlovanje, Slovenija
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 322; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Varovanje osebnih podatkov na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na avstrijskem in nemškem ministrstvu, pristojnem za delo
Andrej Omerzel, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi bliskovitega in vseobsegajočega tehnološkega napredka lahko trdimo, da je zasebnost mrtva oziroma v svojih zadnjih izdihljajih. Tako v zasebnem kot v javnem sektorju se z različnimi nameni vse hitreje in v vse večjem obsegu zbirajo osebni podatki. V zasebni sferi predvsem z namenom profiliranja potencialnih kupcev in lažje prodaje, v javni sferi pa z namenom lažjega nadzora nad državljani in izvrševanjem nacionalnih zakonodaj. Varovanje zasebnosti in osebnih podatkov predstavlja enega izmed temeljev nove EU zakonodaje. Vse države članice posodabljajo nacionalne zakonodaje, ki se dotikajo varovanja osebnih podatkov. Z diplomskim delom želim dokazati podobnosti slovenske, avstrijske in nemške zakonodaje iz varovanja osebnih podatkov, hkrati pa osvetliti posamezne razlike. Potrditev hipotez bom podkrepil s primerjanjem vseh treh nacionalnih zakonodaj, in sicer na podlagi rezultatov krajšega vprašalnika, ki bo posredovan na vsa tri ministrstva in proučevanjem domače in tuje literature na nivoju primerjanja dejstev in procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nemško ministrstvo za delo, avstrijsko ministrstvo za delo.
Objavljeno: 20.07.2018; Ogledov: 375; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (524,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici