SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MERJENJE VLAGE Z DVEMA NTC SENZORJEMA V SUŠILNEM STROJU
Jože Skornšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo merilnih metod in razvoj merilne metode za merjenje vlage v sušilnem stroju. Delno je uporabljena psihrometrična metoda, saj se je pokazala za najbolj ustrezno, glede na dane razmere v sušilnem stroju. Predstavljen je kondenzacijski sušilnik perila, na katerem so se izvajale meritve za izdelavo algoritma merjenja vlažnosti. Meritve temperature vlažnega zraka so se izvajale na dveh mestih, pred kondenzatorjem in za kondenzatorjem. Iz teh dveh različnih vrednosti temperature se je izračunala vlažnost perila. Zaradi večje natančnost algoritma za zaznavanje vlage je bila na koncu izvedena še linearna regresija in korelacija.
Ključne besede: meritve, vlaga, metode merjenja vlage, empirični model
Objavljeno: 18.05.2009; Ogledov: 1847; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

2.
OCENJEVANJE VLAŽNOSTI IZ RADARSKIH SLIK SAR
Matej Kseneman, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija podaja ocenjevanje vlažnosti tal iz podatkov radarja z umetno odprtino (ang. Synthetic Aperture Radar – SAR), kar se izvaja s pretvorbo koeficienta povratnega sipanja radarskih mikrovalov v relativno dielektrično konstanto, preko katere se le-ta pretvori v nam razumljivejšo pro-storninsko vlažnost tal. Novost, ki jo podajam v doktorski disertaciji, je vpeljava novega modela na področju ocenjevanja vlažnosti tal. Predlagani model deluje v pasu X radarskih mikrovalov, pri katerem smo poleg odprtih površin upoštevali tudi prekritost z nizko vegetacijo. Delovanje algoritma ocenjevanja vlažnosti tal primerjamo z merjenimi podatki terenskih meritev, medtem ko koeficiente povratnega sipanja pridobimo iz visoko-ločljivih TerraSAR-X slik SAR z različnimi parametri radarja SAR, kar zajema različne vpadne kote, polarizacijo in razdaljno pasovno širino. V sklopu disertacije predlagamo dva modela, izmed katerih je prvi osnovan na Shi pol-empiričnemu modelu in deluje le na odprtih površinah oz. področjih brez prisotnosti vegetacije. Ta model modifici-ramo z vpeljavo novih koeficientov modela, ki jih določimo z regresijskimi metodami v kombinaciji s terenskimi meritvami, kjer uporabimo algoritem minimalne povprečne kvadratne napake. Drugi, splošnejši model, ki deluje tudi na področjih prekritih z nizko vegetacijo, je osnovan na modelu »voda-oblak«, kateremu je v osnovi dodan še dodaten t.i. vegetacijski člen, ki nam omogoča ocenjevanje vlažnosti tal tudi na predelih, kjer se nahaja nizka rast vegetacije. Ocenjevanje vlažnosti je poleg parametrov radarja odvisno še od hrapavosti površja, le to pa smo upoštevali v obliki parametra RMS višine. Preostala parametra predstavljata še delno prekritost z vegetacijo in Fresnelov refleksijski koeficient. Ker ti parametri vnaprej niso znani, smo model zapisali v matrični obliki, tako da lahko model vpeljemo v iterativno shemo regularizacije Tikhonova. Algoritem za ocenjevanje neznanih parametrov tal izhaja iz dobrih lastnosti regularizacije slik, kjer želimo s parametri regularizacije odpraviti ali kompenzirati efekte korelacijske dolžine in korelacijske funkcije. Eksperimentalni rezultati so pokazali uporabnost obeh modelov, vendar primerjava modelov kaže, da pri rezultatih prednjači predlagan dvokomponentni model, osnovan na modelu voda-oblak z iterativno regularizacijo Tikhonova.
Ključne besede: Ocenjevanje vlažnosti tal, TerraSAR-X satelit, regularizacija Tikhonova, empirični model
Objavljeno: 06.08.2012; Ogledov: 1113; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (13,00 MB)

3.
Ogrodja JavaScript in orodja za razvoj za odjemalca: primerjava in ovrednotenje z empiričnim modelom
Damir Podbojec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj JavaScripta skozi čas, moderna ogrodja JavaScript, ki se uporabljajo za razvoj dinamičnih spletnih aplikacij, in orodja za razvoj za odjemalca, ki pospešujejo in pripomorejo k celotnemu razvojniškemu procesu. Analizirana je arhitektura današnjih dinamičnih spletnih aplikacij ter osnovne funkcionalnosti ogrodij JavaScript in orodij za razvoj za odjemalca. V namen lažje diferenciacije med ogrodji in lažje izbire ogrodij za razvoj dinamičnih spletnih aplikacij je definiran empirični model za primerjanje in ovrednotenje ogrodij JavaScript. Empirični model je testiran na pet najbolj priljubljenih ogrodij JavaScript, ki se v praksi uporabljajo za razvoj dinamičnih spletnih aplikacij. Sodeč po kriterijih, definiranih v empiričnem modelu, so rezultati pokazali, da sta za razvoj dinamičnih spletnih aplikacij najbolj primerna knjižnica ReactJS in ogrodje Angular.
Ključne besede: JavaScript, ECMAScript, ogrodja JavaScript, razvoj za odjemalca, empirični model
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 93; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici