| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovega otroka : diplomsko delo
Kristina Cvitkovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovega otroka ter ugotoviti, kako je empatija med starši in otrokom povezana. Zanimalo nas je, ali obstajajo pomembne razlike v empatiji med dečki in deklicami v obdobju zgodnjega otroštva glede na starost. Raziskavo smo opravili s pomočjo Testa empatije (Baron-Cohen in Wheelwright, 2004). Sodelovalo je 105 staršev in njihovi predšolski otroci. Pridobljene podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel in programom IBM SPSS Statistics. Rezultati testa empatije so pokazali, da obstaja pomembna povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovih otrok, da je spol otroka povezan s stopnjo empatije in da se stopnja empatije s starostjo otrok ne spreminja. V razlagi rezultatov smo poudarili, da je stopnja empatije povezana s spoznavnim in miselnim razvojem otroka in da je tako dobro, da vzgojitelji poznajo otrokove socialne možnosti.
Ključne besede: empatija, predšolski otrok, starši, test empatije, Simon Baron-Cohen, Sally Wheelwright
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (581,99 KB)

2.
Razvoj didaktičnega pripomočka za spodbujanje empatije pri otrocih na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko delo
Pia Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Raznolikost človeške družbe se pogosto odraža v vsakodnevnih situacijah, ki v različnih ljudeh spodbudijo različne čustvene odzive. Razumevanje, da se ljudje med seboj razlikujemo, imamo drugačne potrebe ter se zaradi tega tudi drugače razvijamo, je pomemben doprinos k ohranjanju zdravih ter spodbudnih odnosov. K temu lahko veliko doprinese ustrezen nivo empatije, ki nam omogoča zmožnost zaznavanja čustvovanja drugih in sposobnost vživetosti v počutje druge osebe. Empatija velja za osnovo, ki nam vse od samega otroštva omogoča uspešno sklepanje medsebojnih odnosov in tako postavi temelje za oblikovanje družbenih odnosov na različnih segmentih nadaljnjega življenja. Gre za več kot zadosten razlog, da je občutek empatičnosti potrebno razvijati in spodbujati tudi pri otrocih. Namen našega magistrskega dela je bil izdelati didaktični pripomoček, primeren za otroke na razredni stopnji, ki jim bo v družbi pomagal razumeti čustva in čustvene odzive drugih ljudi v vsakdanjih situacijah, sprejemati medvrstniško drugačnost in vzpostavljati višjo stopnjo empatije do soljudi. Didaktični pripomoček prispeva k prijaznejšim odnosom jutrišnjega dne in temu ustrezno vsebuje različne elemente, ki noto prijaznosti izražajo ne le skozi samo vsebino, temveč tudi skozi celotno vizualno podobo in konceptom igre. Didaktični pripomoček smo preizkusili na vzorcu otrok, ki trenutno obiskujejo razredno stopnjo osnovne šole.
Ključne besede: čustva, empatija, raznolikost, otroci s posebnimi potrebami, didaktični pripomoček
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino : magistrsko delo
Eva Ivankov, 2022, magistrsko delo

Opis: Raziskovalci na področju afektivne nevroznanosti se trenutno veliko posvečajo proučevanju pozitivnih učinkov socialne regulacije – psihološkega mehanizma, pri katerem posameznik v stresni situaciji doseže zmanjšanje nelagodja s pomočjo socialne podpore. Le-ta nam lahko predstavlja sredstvo za zmanjševanje intenzivnosti neprijetnih občutkov, kot so negativna čustva ali fizična bolečina. Prav tako novejše psihološke raziskave poudarjajo prispevek empatije k socialni regulaciji čustev ter bolečine. Namen tega magistrskega dela je bil ugotoviti, ali partnerjeva podpora vpliva na doživljanje bolečine pri partnerki in kakšno vlogo ima pri tem partnerjeva empatija. Na vzorcu 10 romantičnih parov, ki so sodelovali v eksperimentalni študiji, smo ugotovili, da se je neprijetnost bolečine udeleženk zmanjšala, ko je bil prisoten njihov romantični partner. Rezultati so pokazali še, da stopnja partnerjeve splošne empatije ne igra vloge pri učinku partnerjeve podpore na doživljanje bolečine pri partnerki, kot tudi ne igrata pomembne vloge pri tem afektivna in kognitivna empatija kot ločena konstrukta. Naše ugotovitve podpirajo idejo, da lahko socialna podpora s strani romantičnega partnerja deluje kot ekonomičen naravni analgetik. Vendar pa rezultati naše in ostalih aktualnih študij s tega področja kažejo, da so nekateri drugi dejavniki morda bolj ključnega pomena za učinkovito socialno regulacijo bolečine s strani romantičnega partnerja od empatije.
Ključne besede: empatija, socialna podpora, regulacija bolečine
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Medosebne lastnosti učinkovitih psihologov: perspektiva psihologov, uporabnikov in potencialnih uporabnikov psiholoških storitev : perspektiva psihologov, uporabnikov in potencialnih uporabnikov psiholoških storitev
Sandra Terplan, 2021, magistrsko delo

Opis: Učinkovitost psiholoških storitev je odvisna od več dejavnikov, med drugim od lastnosti njihovih izvajalcev. Te pojasnijo do 20 % variance v izidih (npr. Beutler idr., 2004), vendar so slabo raziskane. Iz tega razloga je magistrsko delo osredotočeno na odkrivanje povezav med lastnostmi psihologov in učinkovitostjo psiholoških storitev. Omejeno je na naslednje medosebne lastnosti: emocionalno empatijo ter verbalno in neverbalno komunikacijo. Ker večina preteklih študij področja sloni na samoporočanju psihologa, je za boljši vpogled tema raziskana s perspektive psihologov, uporabnikov in potencialnih uporabnikov. Namen je bil ugotoviti, katere lastnosti psihologov se bodo z različnih perspektiv pokazale kot pomembne za učinkovitost psiholoških storitev. V raziskavi je sodelovalo 55 psihologov, 55 uporabnikov in 119 potencialnih uporabnikov. Glede na skupino so bile udeležencem predstavljene različne verzije Vprašalnika medosebnih spretnosti za merjenje medosebnih lastnosti, udeležencem iz skupin psihologov in uporabnikov pa še različne verzije mere učinkovitosti. Podatki so bili za skupini psihologov in uporabnikov analizirani z ordinalno regresijo, za skupino potencialnih uporabnikov pa z opisno statistiko in primerjavo z rezultati ostalih skupin. V skupini uporabnikov se je neverbalna komunikacija psihologa pokazala kot pomemben napovednik učinkovitosti psiholoških storitev. Kot pomembna je bila identificirana tudi s perspektive potencialnih uporabnikov. Rezultati odstopajo od pričakovanih. Sklepati je namreč bilo, da se bosta tudi verbalna komunikacija in emocionalna empatija v različnih skupinah povezovali z učinkovitostjo. Možnih vzrokov razhajanj je več, med drugim metodološke pomanjkljivosti.
Ključne besede: učinkovitost psiholoških storitev, medosebne lastnosti, empatija, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 824; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Povezanost med empatijo učencev in njihovim zaznavanjem ter reagiranjem na medvrstniško nasilje
Ula Ulaga, 2021, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je zelo razširjen pojav pri nas in tudi drugje po svetu. Zelo pogosto se pojavlja v osnovnih šolah in učitelji ter drugi delavci šole si zelo prizadevajo, da ga uspešno preprečujejo. Namen magistrske raziskave je bil na vzorcu učiteljev razrednega pouka proučiti njihova stališča do medvrstniškega nasilja in izraženo stopnjo empatije. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji zaznavajo medvrstniško nasilje v osnovnih šolah, kakšne oblike nasilja so po njihovem mnenju najpogostejše in kaj učitelji storijo v primeru, ko medvrstniško nasilje zaznajo. Ugotavljali smo, kako visoka je stopnja empatije pri učiteljih ter kako je ta povezana z učiteljevo sposobnostjo in kompetentnostjo v primeru nasilja. V raziskavo je bilo vključenih 150 učiteljev razrednega pouka (27 učiteljev in 123 učiteljic). Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj o medvrstniškem nasilju, oblikovanih za namen te študije, in vprašalnika empatije (Davis, 1980). Rezultati so pokazali, da se učitelji večinoma ocenjujejo kot dovolj kompetentne in usposobljene za ustrezno zaznavanje in odzivanje v primeru medvrstniškega nasilja in da izražajo visoko stopnjo empatije. Večina učiteljev medvrstniško nasilje v šoli zaznava nekajkrat mesečno in so mnenja, da se največ nasilja dogaja med odmori. Med posameznimi oblikami nasilja učitelji najpogosteje zaznavajo zmerjanje, norčevanje in zasmehovanje. Pri zaznavanju medvrstniškega nasilja pa se večina učiteljev odloči za pogovor z vsemi udeleženci nasilja in o nasilju obvestijo starše vseh vpletenih otrok. Povezava med kompetentnostjo in usposobljenostjo pri obravnavi nasilja in empatijo učiteljev se je pokazala kot pozitivna in statistično pomembna, iz česar lahko domnevamo, da so tisti učitelji, ki imajo višjo stopnjo empatije tudi bolj ustrezno usposobljeni in kompetentni za prepoznavanje in reagiranje v primeru medvrstniškega nasilja. Naša raziskava kljub svojim omejitvam pomembno prispeva k dvigu zavedanja o vlogi empatije učiteljev in pomenu njihovega ustreznega posredovanja v primeru medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vloga šole, udeleženci nasilja, reakcija na nasilje, empatija
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1009; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (750,62 KB)

6.
Branje leposlovja kot dejavnik empatije pri mladostnikih: moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista
Sara Flis, 2021, magistrsko delo

Opis: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati.
Ključne besede: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2021; Ogledov: 957; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (905,30 KB)

7.
Razvoj empatije v zgodnjem otroštvu
Janja Leva, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati raven empatije pri predšolskih otrocih, ugotoviti razlike med spoloma v izražanju empatije ter ugotoviti, ali obstajajo razlike pri empatiji med otroki, starimi pet in šest let. Raziskava je bila opravljena v vrtcih celjske regije. Sodelovalo je 112 otrok. Raziskavo smo opravili s pomočjo metode intervjuja. Pridobljene podatke smo vstavili in obdelali v programu SPSS. Rezultati glede empatije so pokazali, da večina otrok izraža empatično čustvo, da deklice od dečkov izražajo več empatije in da starejši otroci od mlajših izražajo več empatije.
Ključne besede: empatija, razvoj, slog starševstva, čustva, zgodnje otroštvo
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 2115; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Z empatijo do pro-okoljskega vedenja: vpliv empatične skrbi in vrste subjekta, za katerega se doživlja empatična skrb, na pro-okoljsko vedenje
Andreja Tišić, 2020, magistrsko delo

Opis: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Ključne besede: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 732; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (816,20 KB)

9.
Empatija in narcisizem med študenti psihologije in medicine
Lea Korošec, 2019, magistrsko delo

Opis: Novejša dognanja na področju empatije in narcisizma poročajo o zmanjšanju prisotnosti empatije, hkrati pa je moč zaslediti porast narcisizma, kar je zlasti opazno pri študentih. Te ugotovitve pa niso problematične samo za posameznike, temveč tudi za celotno kulturo. Namen raziskave je torej preučiti empatijo in narcisizem (tako odkriti kot prikriti) ter njuno povezanost pri študentih psihologije in medicine. Zanimalo nas je, katere demografske lastnosti napovedujejo empatijo in narcisizem ter ali se pojavljajo razlike med skupinama študentov psihologije in medicine. Prav tako smo raziskali, kakšno vlogo nosita odkriti in prikriti narcisizem pri napovedovanju empatije – tudi kognitivne in emocionalne empatije. Na koncu nas je zanimala še teža smeri študija pri empatiji in odkritem narcisizmu na vzorcu vseh študentov, ki je zajemal tako študente psihologije in medicine kot tudi študente ostalih smeri. Končni vzorec je zajemal 323 študentov, od tega je bilo 236 študentov psihologije in medicine. Podatke smo pridobili z apliciranjem testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik empatije Indeks medosebne odzivnosti IRI, Vprašalnik (odkritega) narcisizma NPI in Lestvico hipersenzitivnega (prikritega) narcisizma HSNS. S statističnimi analizami smo najprej podrobneje proučili vzorec študentov psihologije in medicine, kasneje pa še celoten vzorec. Hipoteze, ki smo jih oblikovali na podlagi preteklih raziskav, smo preverjali s pomočjo regresijskih analiz in t–testom. Rezultati na vzorcu študentov psihologije in medicine so pokazali, da imajo ženske višje izraženo empatijo v primerjavi z moškimi. Hkrati pa imajo študentje z nižje izraženim odkritim narcisizmom in višje izraženim prikritim narcisizmom višje izraženo empatijo. Enako se je izkazalo tudi za emocionalno in kognitivno empatijo, le pri slednji se prikriti narcisizem ni izkazal kot statistično pomemben napovednik. Nadalje se je pokazalo, da imajo moški višje izražen odkriti narcisizem v primerjavi z ženskami, in da študentje psihologije izkazujejo višjo raven empatije v primerjavi s študenti medicine. Na vzorcu vseh študentov pa smo ugotovili, da imajo študentje psihologije in medicine višje izraženo empatijo v primerjavi z ostalimi študenti, ki niso toliko usmerjeni na delo z ljudmi. Omenjeni rezultati opozarjajo na pomembnost proučevanja empatije in narcisizma ter nakazujejo na morebitne intervencije, ki bi bile potrebne za povečanje empatije in zmanjšanje narcisizma pri študentih.
Ključne besede: empatija, kognitivna empatija, emocionalna empatija, odkriti narcisizem, prikriti narcisizem, študentje
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1583; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Prednosti in slabosti kongruentnega negovalnega modela
Darja Ramšak Tešić, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V socialnovarstvenih ustanovah se v večini primerov poslužujemo konvencionalnih metod dela. V Sloveniji smo leta 2014 pričeli z izobraževanjem o kongruentnem negovalnem modelu (KNM). Osnovna ideja modela je nega, ki namesto »obravnave« simptomov in naravnanosti na diagnozo temelji na skladnem odnosu. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je poznavanje modela med zaposlenimi v institucijah socialnega varstva, njihov odnos do uvajanja KNM v delovni proces in kakšni so po mnenju zaposlenih učinki uvajanja modela v omenjene institucije ter ali se ugotovljene spremembe ujemajo z ugotovitvami v raziskavah. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni in kavzalni neeksperimentalni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketiranjem dveh institucij, ki izvajata storitve socialnega varstva. V raziskavo je bilo vključenih 114 oseb. Zbrane podatke smo statistično obdelali z Mann-Whitneyjevim in Wilcoxonovim preizkusom in hipoteze interpretirali z deskriptivno statistiko spremenljivk. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je v ustanovi, ki ima uveden model, izboljšalo sodelovanje med zaposlenimi in stanovalci (63,6 %). Kot prednosti so izpostavljeni stalnost kadra, boljše medsebojno zaupanje in organizacija dela, kot pomanjkljivosti pa pomanjkanje kadra, slabše poznavanje ostalih stanovalcev v primeru nočnega dela in neustrezne arhitekture domov. Prav tako so rezultati pokazali, da je kakovost delovnega okolja nekoliko boljša v ustanovi, kjer ne izvajajo KNM, vendar razlike med skupinama niso statistično značilne (p > 0,05). Diskusija in zaključek: zaposleni opisujejo KNM kot dober, saj omogoča več individualnega pristopa stanovalcu, stalnost kadra in pozitivno vpliva na organizacijo dela. Ob tem prihaja do nesoglasij zaradi velikih pričakovanj vodij, neustrezne arhitekture domov in pomanjkanja kadra.
Ključne besede: osebnost, osebnostne motnje, medosebni odnos, motivacija, empatija, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1774; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (864,39 KB)

Iskanje izvedeno v 1.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici