SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogostost doživljanja učnih emocij pri osnovnošolcih v povezavi s kognitivno samopodobo
Jadranka Školnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil namen ugotoviti, katera čustva doživljajo osnovnošolci v zvezi s šolo (t. i. učne emocije), pogostost doživljanja posameznih učnih emocij in počutje osnovnošolcev v šoli. Pri tem me je zanimala vloga spola, starosti in splošnega učnega uspeha. Ugotavljala sem tudi, kakšna je kognitivna samopodoba pri osnovnošolcih na splošnem, verbalnem in logično-matematičnem področju glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali obstaja povezanost med čustvovanjem osnovnošolcev in posameznimi področji kognitivne samopodobe. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Anketni vprašalnik je izpolnilo 110 učencev šestih in devetih razredov osnovnih šol v Mariboru. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen - preizkus, t-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati so pokazali, da osnovnošolci pogosteje doživljajo pozitivne kot negativne emocije ter da obstajajo razlike v pogostosti doživljanja učnih emocij glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Pri oceni, kako se počutijo osnovnošolci v šoli, se razlike niso pokazale. Pri kognitivni samopodobi obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci na splošnem in logično-matematičnem področju glede na starost in splošni učni uspeh, ne pa glede na spol. Na verbalnem področju kognitivne samopodobe obstajajo razlike samo v splošnem učnem uspehu. Izkazalo se je tudi, da so vsa tri področja kognitivne samopodobe statistično pomembno povezana s čustvovanjem učencev.
Ključne besede: čustva, kognitivno-emocionalna interakcija, učne emocije, šola, kognitivna samopodoba (splošno, verbalno in logično-matematično področje)
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2380; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (618,57 KB)

2.
Izražanje emocij pri pouku nemščine
Tina Habith, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kompleksni fenomen pri pouku tujega jezika, to so emocije. Osrednji cilj je posvečen izražanju emocij pri pouku nemščine. S pomočjo analize učbenika bom poskušala ugotoviti, kakšen prostor je namenjen emocijam pri pouku, pri katerih oblikah vaj se emocije pojavijo in ali je izražanje emocij kulturno pogojeno. Predvidevam, da se bo izkazalo, da k izražanju emocij pri pouku veliko pripomore tudi učitelj. Učiteljeva priprava na pouk s pomočjo učnega gradiva, učiteljevo zanimanje za kulturo učencev, njegov angažma pri upoštevanju učencev kot celovite osebnosti še dodatno vzpodbudijo senzibilnost za učenje in tuji jezik. Zaradi pozitivne samozavesti pri učenju tujega jezika se učenje jezika in kasnejša ustrezna uporaba tujega jezika ne zdita tako zahtevni.
Ključne besede: pouk tujega jezika, emocije pri pouku, analiza učbenika em Brückenkurs, emocije pri učenju, identiteta in jezik
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 1469; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (514,57 KB)

3.
EMOCIONALNO VREDNOTENJE GLASBENIH ZVRSTI V ČETRTEM IN SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Miran Čarni, 2011, diplomsko delo

Opis: Današnji mediji omogočajo obkrožanje ljudi z najrazličnejšo glasbo na vsakem koraku. Razprav o glasbeno lepem je veliko, vendar kljub temu posameznih glasbenih zvrsti ne moremo primerjati, saj ima vsaka svojo specifičnost, v vsaki najdemo dobro in slabo. Da bi otroku pomagali razvijati njegov glasbeni okus in ga ozaveščati za presojo glasbenih vrednot, ga moramo znati voditi skozi ta proces glasbene socializacije, ga vzgajati in izobraževati, da bo znal kritično poslušati, sam presojati ter vrednotiti, kaj je, in kaj ni kvalitetna glasba. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo glasbenih primerov ugotoviti, kako učenci četrtih in sedmih razredov emocionalno (čustveno) doživljajo predvajano glasbo, jo vrednotijo, preferirajo na podlagi všečnosti ter kaj vpliva na glasbeno všečnost posameznika. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci predvajano glasbo precej raznovrstno čustveno vrednotijo in med popularno ter sodobno klasično glasbo najbolj preferirajo popularno glasbeno zvrst. Slednja glasbena zvrst je fantom ljubša, medtem ko dekleta bolj kot fantje višje ocenjujejo sodobno klasično zvrst. Rezultati tudi kažejo, da popularno glasbo nekoliko bolj preferirajo učenci podeželskih šol, saj so v primerjavi z njimi učenci mestnih šol pogosteje izbirali sodobno klasično glasbo. Ugotovili smo, da obstajajo vidna razlikovanja med glasbeno nedejavnimi in glasbeno dejavnimi učenci. Slednji na podlagi všečnosti višje ocenjujejo sodobno klasično glasbo kot učenci, ki se z glasbeno dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobljeni rezultati nam hkrati prikazujejo, da med četrtošolci in sedmošolci ni večjih odstopanj glede všečnosti predvajane glasbe, obstajajo pa bistvene razlike v utemeljevanju izbora všečne glasbe. Z rezultati raziskave smo prišli tudi do spoznanja, da glasbeno dejavni učenci doživljajo sodobno klasično izvedbo bolj pozitivno kot glasbeno nedejavni učenci. Na podlagi teh ugotovitev lahko govorimo o pozitivnem vplivu glasbe na otrokovo sprejemanje, doživljanje in vrednotenje glasbenih prvin, ki se pri posamezniku v okviru glasbenih dejavnostih še posebej razvijajo.
Ključne besede: emocije, pozno otroštvo, predadolescenca, glasbene zvrsti, vrednotenje glasbe, glasbeni razvoj, glasbeno doživljanje.
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 1989; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Veljavnost ocenjevanja obraznih mikro izrazov : magistrsko delo
Urša Zupan, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: kazenski postopek, resnica, laži, odkrivanje laži, poligraf, telesna govorica, emocije, mikro izrazi, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 1800; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
VPLIV EMOCIJ NA ORGANIZACIJSKO VEDENJE
Sabina Gajsar, 2014, magistrsko delo

Opis: Emocije nas ne spremljajo samo v našem zasebnem vsakdanjiku, ampak so prisotne tudi na delovnem mestu. Ugotovitev, da so tudi emocije pomemben del organizacijskega vedenja, je osvetlila pozornost managerjev na pomen socialnega kapitala, torej zaposlenih, njihovega zadovoljstva in medsebojnih odnosov. Na tem mestu je bilo smiselno razmisliti o povezavi med emocijami in vedenjem zaposlenih, saj nove raziskave potrjujejo, da investiranje v socialni kapital prinaša kratkoročne in dolgoročne koristi za poslovanje organizacij. Tako smo se usmerili na povezavo osebnih vrednot in emocij zaposlenih z organizacijskim vedenjem ter preučili njihove medsebojne vplive. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej predstavili organizacijsko vedenje in značilnosti delovanja zaposlenih, pomen, funkcije in značilnosti emocij ter pomen osebnih vrednot. Osredotočili smo se samo na značilnosti vedenja, emocije in osebnih vrednot, ki so bile relevantne za potrebe raziskave. Prikazali smo velik pomen osebnih vrednot in emocij v sklopu organizacijskega vedenja, saj novi časi izpostavljajo potrebo po določenih socialnih kompetencah zaposlenih in ustreznem znanju s področja medčloveških odnosov. Sprejemanje in obravnavanje emocij na delovnem mestu vodi do upoštevanja zaposlenih kot celovitih osebnosti, kar pomeni tudi njihovo zadovoljstvo na delu. Zadovoljni zaposleni pa učinkoviteje opravljajo delo in naloge v organizaciji. Z raziskovalnimi vprašanji smo dodatno podkrepili povezavo med osebnimi vrednotami in emocijami ter povezavo med emocijami in organizacijskim vedenjem. Ugotovili smo, da so emocije in osebne vrednote tesno povezane, saj brez vrednot emocij ne doživljamo. To smo potrdili s procesom valorizacije, ki predstavlja nastanek emocij zaradi vzdraženja ali zbujanja katere od pomembnih vrednot. Vrednostni sistem posameznika je ravno tista osnova, na podlagi katere določimo pomen in pomembnost situacije v fazi vrednotenja. Emocije se tako pojavijo kot povezava ali odziv na določeno vedenje in predstavljajo osrednjo komponento posameznikovega vedenja. Zaradi tega so emocije dobile pozornost tudi v organizacijskem vedenju. Emocije lahko vplivajo na posameznikovo vedenje s tem, da neposredno sprožijo določeno vedenje in z vplivom na vedenje preko posrednih mehanizmov, kot so kognitivni procesi in motivacija. V zaključku magistrskega dela smo na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj predstavili vpliv emocij na organizacijsko vedenje. Ker so osebne vrednote in emocije tesno povezane, smo vpliv emocij na vedenje lahko raziskali s posrednimi vplivi. Vplive smo raziskali s pomočjo empirične raziskave, s katero smo prikazali in potrdili povezavo med osebnimi vrednotami in organizacijskim vedenjem. Osredotočili smo se na področja organizacijskega vedenja, ki se dotikajo načina organiziranosti dela, sodelovanja med managementom in zaposlenimi ter inovativnosti v organizaciji. Tako smo posredno predstavili vplive izbranih emocij na določena področja organizacijskega vedenja
Ključne besede: Organizacijsko vedenje, osebne vrednote, emocije, valorizacija, pomen emocij, emocije zaposlenih.
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 667; Prenosov: 142 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

6.
Motivacija z glasbo
Peter Oset, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: razredni pouk, glasba, motivacija, meditacija, emocije, učni nastopi, diplomska dela
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 640; Prenosov: 26
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
8.
Film in emocije - kako čutimo film?
Dinko Šimac, 2015, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrskega dela je predstaviti in raziskati teorije in napredke v filmskih učenjih, ki so povezani s čustvi. Med raziskavami, nekaj primerov čustvenih sprožilcev v sodobnih filmih, smo vzpostavili teoretično strukturo čustvenih sprožilcev in razpoloženje filma. S proučevanjem filmskega jezika, ki temelji na splošno sprejetih naukov filma, smo dali pomembnost čustvenim učinkom filmskega jezika in žanrom. Namen empiričnega dela je predstaviti stališča gledalcev in filmskih ustvarjalcev na pomen čustev v filmih. 
Ključne besede: Film, emocije, filmski jezik, čustveni sprožilci, raspoloženja
Objavljeno: 27.11.2015; Ogledov: 498; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

9.
Miselna naravnanost o osebnosti kot dejavnik spoprijemanja s konflikti v partnerskih odnosih
Nina Piberčnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Po teoriji Carol Dweck je miselna naravnanost o osebnosti povezana s posameznikovimi odzivi na konflikt v partnerskem odnosu, pri čemer naj bi se miselno naravnani k rasti s konfliktom spoprijemali z ugodnejšimi slogi kot fiksno miselno naravnani. Namen raziskave je bil z nekaterimi spremembami v metodologiji replicirati študijo Kammrath in Dweck (2006) ter preveriti, ali se miselna naravnanost o osebnosti povezuje s slogi spoprijemanja s konflikti in ali je njihov napovednik. V raziskavi je sodelovalo 281 udeležencev (80.8 % žensk, 19.2 % moških). Povprečna starost udeležencev je bila 33. 4 leta, povprečna dolžina partnerskega razmerja pa 11.4 let. Uporabljen je bil vprašalniški sklop, ki je zajemal Vprašalnik implicitnih teorij o osebnosti (ITO) in Thomas-Kilmannov vprašalnik slogov spoprijemanja s konflikti (TKI), meril pa je tudi intenziteto neugodnih emocij, občutenih ob konfliktu s partnerjem, ter pomembnost, ki jo posameznik pripiše konfliktni situaciji. Rezultati so pokazali, da miselna naravnanost o osebnosti ni povezana z nobenim izmed slogov spoprijemanja s konflikti in ni njihov napovednik, sta pa s slogoma tekmovanje in prilagajanje povezani intenziteta neugodnih emocij (ki sloga tudi napoveduje) ter pomembnost konflikta. Ugotovljeno je bilo še, da se mlajši posamezniki v krajših razmerjih bolj prilagajajo partnerju ter uporabljajo slog sodelovanje, medtem ko starejši ljudje v daljših razmerjih uporabljajo slog izogibanje. Analiza glavnih komponent je medtem pokazala še, da gre pri miselni naravnanosti za dve ločeni komponenti. Ugotovitve nagovarjajo k ponovnemu preučevanju povezanosti vseh omenjenih spremenljivk, povezanih s slogi spoprijemanja s konflikti, predvsem miselne naravnanosti. Vsekakor prva slovenska raziskava o miselni naravnanosti o osebnosti na podlagi rezultatov naslavlja vprašanje realnosti in koherentnosti teorije o miselni naravnanosti ter poziva k nadaljnjim raziskavam in repliciranju študij. Dokler teorija C. Dweck ne bo večkrat preverjena, je treba do nje pristopati z distanco in se vzdržati implementiranja njenega glavnega koncepta v prakso.
Ključne besede: miselna naravnanost, osebnost, konflikti, spoprijemanje, emocije, odnosi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 102; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici