Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaključno delo se osredinja na dva različna fenomena na družbenih medijih, »flight shame« in »train brag«, ki sta si v prikazu in konstrukciji emocij nasprotna, a v svojih ciljih zelo podobna. Gibanje Grete Thunberg je spodbudilo občutenje moralne tesnobe zaradi potovanja z letalom z namenom, da bi ljudje zmanjšali pogostost letenja, medtem ko se je train brag pojavil kot nov, podporni pojav temu. Študija temelji na teoriji prakse in gradi na ideji emocij kot obliki prakse. Cilj je bil raziskati, kako so čustva, povezana s fenomenoma flight shame in train brag, prikazana in konstruirana na Instagramu ter razpravljati o implikacijah teh upodobitev za posameznikove vedenjske spremembe. V vzorec za analizo smo zajeli skupaj 199 Instagram objav, ki so bile sistematično vzorčene glede na ustrezne ključnike oz. hashtage. Medijske konstrukcije s potovanji povezanih pozitivnih in negativnih emocij smo analizirali z uporabo kvalitativne in kvantitativne analize vsebine, ki združeni nudita vpogled v to, kako se o čustvih razpravlja na eni in kako se jih vizualno upodablja na drugi strani. Kvalitativna analiza vsebine je razkrila šest ponavljajočih se tem: »Čustveni boji neprostovoljne prilagoditve«, »Zadovoljujoči užitki počitnic doma«, »Doživljanje ponosa ob izražanju (in zagovarjanju) okoljske ozaveščenosti«, »Sproščujoča praksa potovanja z vlakom (številna udobja potovanja z vlakom)«, »Doživljanje frustracij zaradi omejenih načinov mobilnosti (osramočeni letalski potnik)« in »Uravnavanje in premagovanje sramu«. Kvantitativna analiza prevladujočih vizualnih konvencij prikazovanja emocij pa razkriva, da sta fenomena flight shame in train brag vizualno predstavljena na precej podoben oz. enoten način s subtilnejšimi razlikami v upodobitvah. Sklenemo, da je to mogoče pripisati siceršnjemu distinktivnemu in dominantnemu estetskemu slogu reprezentacije na Instagramu, imenovanemu instagramizem.
Ključne besede: flight shame, train brag, emocije, Instagram, teorija prakse
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 18
Celotno besedilo (11,27 MB)

Opis: U diplomskom radu smo istraživali u kakvim su odnosima zaposlenici hotela na Unsko- sanskom kantonu, zapravo smo istražili koliko je zastupljen emocionalni rad između zaposlenih, kakvi su međusobni odnosi zaposlenih na radnom mjestu i kakvi su odnosi između suradnika i nadređenih, cjelokupno smo istražili kako međusobni odnosi utječu na klijenta ili gosta koji posjećuje ili dolazi u hotel. Za istraživanje smo koristili anketni upitnik koji je proveden od strane zaposlenih radnika u hotelima i iz kojeg smo dobili odgovarajuće rezultate. U teoretskom uvodu smo definirali emocionalni rad i emocionalnu inteligenciju, pojam emocije, koja je uloga organizacije u ugostiteljskoj industriji, zadovoljstvo s radom, nadalje smo definirali organizacijsku strukturu prijemnog odjela kako utječe na razvoj hotela, zatim koja doba starosti najviše utječe na emocionali rad, kakav je emocionalni rad između spolova i sl. Pomoću anketnog upitnika smo napravili tri skupa indikatora, bazirana na emocionalni rad, analizu zadovoljstva i odnose između suradnika i nadređenih. Kroz provedeno istraživanje došli smo do rezultata koji su bili u skladu s očekivanom teorijom. Analiza i interpretacija rezultata ukazuje na to da su zaposleni radnici složni i da se međusobno poštuju i dogovaraju oko obaveza na poslu, pored toga atmosferu čine pozitvnim sa osmijehom koji svakodnevno upute klijentu ili gostu hotela, gdje proizilazi zadovoljstvo do gostiju što je od velikog značaja za jedan hotel.
Ključne besede: Emocionalni rad, emocije, zaposleni, hotel, suradnici i nadređeni
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 955; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Po teoriji Carol Dweck je miselna naravnanost o osebnosti povezana s posameznikovimi odzivi na konflikt v partnerskem odnosu, pri čemer naj bi se miselno naravnani k rasti s konfliktom spoprijemali z ugodnejšimi slogi kot fiksno miselno naravnani. Namen raziskave je bil z nekaterimi spremembami v metodologiji replicirati študijo Kammrath in Dweck (2006) ter preveriti, ali se miselna naravnanost o osebnosti povezuje s slogi spoprijemanja s konflikti in ali je njihov napovednik. V raziskavi je sodelovalo 281 udeležencev (80.8 % žensk, 19.2 % moških). Povprečna starost udeležencev je bila 33. 4 leta, povprečna dolžina partnerskega razmerja pa 11.4 let. Uporabljen je bil vprašalniški sklop, ki je zajemal Vprašalnik implicitnih teorij o osebnosti (ITO) in Thomas-Kilmannov vprašalnik slogov spoprijemanja s konflikti (TKI), meril pa je tudi intenziteto neugodnih emocij, občutenih ob konfliktu s partnerjem, ter pomembnost, ki jo posameznik pripiše konfliktni situaciji. Rezultati so pokazali, da miselna naravnanost o osebnosti ni povezana z nobenim izmed slogov spoprijemanja s konflikti in ni njihov napovednik, sta pa s slogoma tekmovanje in prilagajanje povezani intenziteta neugodnih emocij (ki sloga tudi napoveduje) ter pomembnost konflikta. Ugotovljeno je bilo še, da se mlajši posamezniki v krajših razmerjih bolj prilagajajo partnerju ter uporabljajo slog sodelovanje, medtem ko starejši ljudje v daljših razmerjih uporabljajo slog izogibanje. Analiza glavnih komponent je medtem pokazala še, da gre pri miselni naravnanosti za dve ločeni komponenti. Ugotovitve nagovarjajo k ponovnemu preučevanju povezanosti vseh omenjenih spremenljivk, povezanih s slogi spoprijemanja s konflikti, predvsem miselne naravnanosti. Vsekakor prva slovenska raziskava o miselni naravnanosti o osebnosti na podlagi rezultatov naslavlja vprašanje realnosti in koherentnosti teorije o miselni naravnanosti ter poziva k nadaljnjim raziskavam in repliciranju študij. Dokler teorija C. Dweck ne bo večkrat preverjena, je treba do nje pristopati z distanco in se vzdržati implementiranja njenega glavnega koncepta v prakso.
Ključne besede: miselna naravnanost, osebnost, konflikti, spoprijemanje, emocije, odnosi
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 3293; Prenosov: 743
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Emocije nas ne spremljajo samo v našem zasebnem vsakdanjiku, ampak so prisotne tudi na delovnem mestu. Ugotovitev, da so tudi emocije pomemben del organizacijskega vedenja, je osvetlila pozornost managerjev na pomen socialnega kapitala, torej zaposlenih, njihovega zadovoljstva in medsebojnih odnosov. Na tem mestu je bilo smiselno razmisliti o povezavi med emocijami in vedenjem zaposlenih, saj nove raziskave potrjujejo, da investiranje v socialni kapital prinaša kratkoročne in dolgoročne koristi za poslovanje organizacij. Tako smo se usmerili na povezavo osebnih vrednot in emocij zaposlenih z organizacijskim vedenjem ter preučili njihove medsebojne vplive. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej predstavili organizacijsko vedenje in značilnosti delovanja zaposlenih, pomen, funkcije in značilnosti emocij ter pomen osebnih vrednot. Osredotočili smo se samo na značilnosti vedenja, emocije in osebnih vrednot, ki so bile relevantne za potrebe raziskave. Prikazali smo velik pomen osebnih vrednot in emocij v sklopu organizacijskega vedenja, saj novi časi izpostavljajo potrebo po določenih socialnih kompetencah zaposlenih in ustreznem znanju s področja medčloveških odnosov. Sprejemanje in obravnavanje emocij na delovnem mestu vodi do upoštevanja zaposlenih kot celovitih osebnosti, kar pomeni tudi njihovo zadovoljstvo na delu. Zadovoljni zaposleni pa učinkoviteje opravljajo delo in naloge v organizaciji. Z raziskovalnimi vprašanji smo dodatno podkrepili povezavo med osebnimi vrednotami in emocijami ter povezavo med emocijami in organizacijskim vedenjem. Ugotovili smo, da so emocije in osebne vrednote tesno povezane, saj brez vrednot emocij ne doživljamo. To smo potrdili s procesom valorizacije, ki predstavlja nastanek emocij zaradi vzdraženja ali zbujanja katere od pomembnih vrednot. Vrednostni sistem posameznika je ravno tista osnova, na podlagi katere določimo pomen in pomembnost situacije v fazi vrednotenja. Emocije se tako pojavijo kot povezava ali odziv na določeno vedenje in predstavljajo osrednjo komponento posameznikovega vedenja. Zaradi tega so emocije dobile pozornost tudi v organizacijskem vedenju. Emocije lahko vplivajo na posameznikovo vedenje s tem, da neposredno sprožijo določeno vedenje in z vplivom na vedenje preko posrednih mehanizmov, kot so kognitivni procesi in motivacija. V zaključku magistrskega dela smo na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj predstavili vpliv emocij na organizacijsko vedenje. Ker so osebne vrednote in emocije tesno povezane, smo vpliv emocij na vedenje lahko raziskali s posrednimi vplivi. Vplive smo raziskali s pomočjo empirične raziskave, s katero smo prikazali in potrdili povezavo med osebnimi vrednotami in organizacijskim vedenjem. Osredotočili smo se na področja organizacijskega vedenja, ki se dotikajo načina organiziranosti dela, sodelovanja med managementom in zaposlenimi ter inovativnosti v organizaciji. Tako smo posredno predstavili vplive izbranih emocij na določena področja organizacijskega vedenja
Ključne besede: Organizacijsko vedenje, osebne vrednote, emocije, valorizacija, pomen emocij, emocije zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2014; Ogledov: 2431; Prenosov: 357  (1 glas)
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Današnji mediji omogočajo obkrožanje ljudi z najrazličnejšo glasbo na vsakem koraku. Razprav o glasbeno lepem je veliko, vendar kljub temu posameznih glasbenih zvrsti ne moremo primerjati, saj ima vsaka svojo specifičnost, v vsaki najdemo dobro in slabo. Da bi otroku pomagali razvijati njegov glasbeni okus in ga ozaveščati za presojo glasbenih vrednot, ga moramo znati voditi skozi ta proces glasbene socializacije, ga vzgajati in izobraževati, da bo znal kritično poslušati, sam presojati ter vrednotiti, kaj je, in kaj ni kvalitetna glasba. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo glasbenih primerov ugotoviti, kako učenci četrtih in sedmih razredov emocionalno (čustveno) doživljajo predvajano glasbo, jo vrednotijo, preferirajo na podlagi všečnosti ter kaj vpliva na glasbeno všečnost posameznika. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci predvajano glasbo precej raznovrstno čustveno vrednotijo in med popularno ter sodobno klasično glasbo najbolj preferirajo popularno glasbeno zvrst. Slednja glasbena zvrst je fantom ljubša, medtem ko dekleta bolj kot fantje višje ocenjujejo sodobno klasično zvrst. Rezultati tudi kažejo, da popularno glasbo nekoliko bolj preferirajo učenci podeželskih šol, saj so v primerjavi z njimi učenci mestnih šol pogosteje izbirali sodobno klasično glasbo. Ugotovili smo, da obstajajo vidna razlikovanja med glasbeno nedejavnimi in glasbeno dejavnimi učenci. Slednji na podlagi všečnosti višje ocenjujejo sodobno klasično glasbo kot učenci, ki se z glasbeno dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobljeni rezultati nam hkrati prikazujejo, da med četrtošolci in sedmošolci ni večjih odstopanj glede všečnosti predvajane glasbe, obstajajo pa bistvene razlike v utemeljevanju izbora všečne glasbe. Z rezultati raziskave smo prišli tudi do spoznanja, da glasbeno dejavni učenci doživljajo sodobno klasično izvedbo bolj pozitivno kot glasbeno nedejavni učenci. Na podlagi teh ugotovitev lahko govorimo o pozitivnem vplivu glasbe na otrokovo sprejemanje, doživljanje in vrednotenje glasbenih prvin, ki se pri posamezniku v okviru glasbenih dejavnostih še posebej razvijajo.
Ključne besede: emocije, pozno otroštvo, predadolescenca, glasbene zvrsti, vrednotenje glasbe, glasbeni razvoj, glasbeno doživljanje.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2011; Ogledov: 3400; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,29 MB)