| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Modeliranje ogljičnega odtisa metilirane melaminske smole : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Borut Solina, 2021, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe in globalno segrevanje sodita med glavne probleme na svetu, zato države in podjetja stremijo k temu, da bi preprečila ali vsaj zmanjšala vzroke teh pojavov. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji, zato smo v diplomskem delu v sodelovanju s podjetjem Melamin iz Kočevja razvili model za ocenjevanje ogljičnega odtisa za produkt metilirano melaminsko smolo heksametoksimetilol melamin. Za osnovo smo uporabili metodologijo ISCC+ in v izračun vključili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri transportu kemikalij in proizvodnji produkta in ne za celotni življenjski cikel izdelka. Za to metodologijo smo se odločili zaradi pobude podjetja Melamin. Za transport smo ugotovili, da je iz vidika ogljičnega odtisa najbolj ugodno, da se na kopnem kemikalije prevažajo z železniškim transportom namesto s cestnim in preko morij z ladijskim prevozom namesto letalskim. Pri proizvodnji produkta smo ugotovili, da je za zmanjšanje ogljičnega odtisa potrebno kemikalije, pridobljene iz fosilnih virov, zamenjati s kemikalijami, pridobljenimi iz bioosnovanih virov. Primerjali smo metanol na osnovi fosilnih virov z biometanolom iz podjetij BioMCN in Sodra. Količina nastalih emisij v proizvodnji z uporabo metanola na osnovi fosilnih virov je bila 3,88 tCO2eq/tprod. Če smo uporabili biometanol iz podjetja BioMCN, se je ogljični odtis zmanjša na 3,40 tCO2eq/tprod, medtem ko so z biometanolom podjetja Sodra bile emisije še nižje in sicer 3,05 tCO2eq/tprod. Pomembno je tudi, da se vsaj del porabljene elektrike proizvaja iz nefosilnih virov, kot je denimo lesna biomasa, saj se s tem zelo zmanjša ogljični odtis. Podjetje pridobiva 25 % električne energije iz lesne biomase in s tem zmanjša ogljični odtis zaradi porabe elektrike za 22,14 % v primerjavi s celotnim odjemom iz omrežja.
Ključne besede: ogljični odtis, ogljikov dioksid, transport, proizvodnja, emisija, metilirana melaminska smola
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 983; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

2.
UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ORODJA PRI PROCESU PREOBLIKOVANJA PLOČEVINE S POMOČJO VALČNE TRANSFORMACIJE
Dejan Rožič, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je v ospredju opis razvoj sistema za ugotavljanje kakovosti orodja pri procesu preoblikovanja pločevine. Opisane so metode in komponente potrebne za izdelavo nadzornega sistema. Opisan je sistem, ki deluje na osnovi akustične emisije. Signal iz piezoelektričnega senzorja smo analizirali s pomočjo diskretne valčne transformacije. Podatke smo zajemali z Arduino razvojno ploščo in jih preko serijske povezave pošiljali prenosnemu računalniku. Uporabljena sta bila programska paketa LabVIEW in Matlab za analizo signala. Ugotovili smo, da s predstavljenim pristopom lahko zaznamo napake v orodju.
Ključne besede: diskretna valčna transformacija (DVT), progresivno izsekovanje, akustična emisija, piezoelektrični efekt
Objavljeno v DKUM: 06.03.2015; Ogledov: 1857; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

3.
OPTIMIZACIJA PROCESNIH PARAMETROV PRI VODENJU INJEKCIJSKEGA BRIZGANJA Z UPORABO INTELIGENTNIH METOD
Dragan Kusić, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena metoda za optimiziranje procesnih parametrov v procesu injekcijskega brizganja termoplastičnih materialov, ki je implementirana v razvitem inteligentnem sistemu ΔC-3. Predlagana metoda optimizacije procesnih parametrov temelji na kombiniranem pristopu treh metod umetne inteligence, kjer so vsa pravila in dejstva, ki so bila osvojena med množičnimi eksperimentalnimi testiranji na dveh brizgalnih strojih, implementirana tako v bazi znanja kot tudi v podatkovni bazi in so tudi prenosljiva. Ustrezno vrednotenje robustnosti tega proizvodnega procesa je prikazano na primeru nelinearnega matematičnega modela, kjer je izvedena robustna sinteza vodenja hitrosti brizgalnega polža za načrtan robustni regulator po Glover-McFarlanovi metodi ob upoštevanju vpliva motenj in aditivnega modela odstopanj v okolju Matlab/Simulink. V nadaljevanju smo izvedli obsežne eksperimentalne študije na treh izbranih termoplastičnih materialih, kjer smo analizirali vpliv procesnih parametrov na prečni in vzdolžni skrček kot tudi na kot zvijanja testnih ploščic skupaj z meritvijo signalov akustične emisije. Z neporušitveno metodo smo dokazali njeno praktično uporabnost v tem proizvodnem procesu na primeru iskanja razpok na gravurnih orodnih vložkih in detekciji vlažnosti termoplastičnih materialov. Za podrobnejšo analizo zajetih signalov AE v časovno frekvenčnem prostoru smo uporabili Gaborjevo valčno transformacijo. Prav tako so bile izvedene tudi študije zapolnjevanja testnih ploščic v programskem paketu Moldflow, ki so bile osnova za izvedbo kasnejših morfoloških preiskav z vrstičnim elektronskim mikroskopom na površini testnih ploščic v področju slabe orientacije steklenih vlaken.
Ključne besede: optimizacija, procesni parametri, robustno vodenje, injekcijsko brizganje, skrčki, zvijanje, umetna inteligenca, neporušitveno testiranje, akustična emisija, valčna transformacija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2014; Ogledov: 3032; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (15,04 MB)

4.
PREVZEM DRUŽBE X S POVEČANJEM OSNOVNEGA KAPITALA
Črt Rosenfeld, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ker je prevzem družbe povezan s finančnimi viri, smo sestavili dve osrednji poglavji. Prvo poglavje govori o prevzemih, opredeljuje definicijo prevzemov in opiše zakonodajo, ki v Sloveniji velja za prevzeme. Poleg ostale zakonodaje je osrednji zakon zakon o prevzemih, ki opredeljuje pravila in nadzor pri prevzemih. Pomembno je, kdaj družbe, ki prevzemajo, dosežejo prevzemni prag in kdaj je potrebno upoštevati prevzemno zakonodajo. Z objavo prevzema povabimo obstoječe investitorje k prodaji svojih delnic ciljne družbe – tarče. Poseben status v naši zakonodaji imajo manjšinski delničarji, ki smo ga tudi opredelili in izpostavili. Pri vsakem načrtovanem prevzemu imamo omejitve, ki jih moramo zaznati in opredeliti, da lahko prevzem izpeljemo. Pomembno je, ali smo s ciljno družbo – tarčo v kakršnemkoli dogovarjanju v zvezi s prevzemom, kajti takšne aktivnosti moramo prijaviti nadzorniku, ki je hkrati tudi regulator tega trga. Poleg nadzornikov imamo še borzo vrednostnih papirjev, centralni register vrednostnih papirjev in banke. Veliko pozornost smo posvetili analizi premoženjskega stanja ciljne družbe - tarče, njenim bilancam ter sinergijam obeh družb. Prikazali smo prevzemno namero in ponudbo s poudarkom na njuni vsebini in načrt oblikovanja prevzemne cene. Analizirali smo tudi naše premoženjsko stanje po prevzemu in po dokapitalizaciji, ki jo obravnavamo v naslednjem poglavju. V našem primeru pomeni dokapitalizacija povečanje osnovnega kapitala in prodajo celotne emisije novoizdanih delnic investicijski banki, ki tako pridobljene delnice proda na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev in doseže razliko v ceni. Novoizdane delnice smo uvrstili na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Vloga regulatorja in nadzornika je tudi v tem poglavju velika.
Ključne besede: prevzem, prevzemni prag, prevzemna zakonodaja, ciljna družba – tarča, manjšinjski delničarji, regulator trga, borza vrednostnih papirjev, prevzemna namera, prevzemna ponudba, dokapitalizacija, emisija novoizdanih delnic, sekundarni trg vrednostnih papirjev
Objavljeno v DKUM: 02.12.2011; Ogledov: 3693; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (254,51 KB)

5.
SINTEZA UREAFORMALDEHIDNE SMOLE - DOLOČANJE VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA KVALITETO PRODUKTA
Doris Posavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Proizvajalci ivernih ter drugih plošč se ves čas soočajo z novimi izzivi. Izboljšati je namreč potrebno kakovost proizvodov, tako se dovoljena vsebnost emisijskega formaldehida v smolah znižuje, saj je le—ta zdravju škodljiv. Razvoj smol gre v tej smeri. Dovoljeno vsebnost emisijskega formaldehida določajo emisijski razredi. Trenutno sta v veljavi emisijski razred E—1 in ½ E—1. E—1 dovoljuje maksimalno 8 mg prostega formaldehida na 100 g plošče in povprečno 6,5 mg polletno. ½ E—1 dovoljuje 4 mg formaldehida na 100 g plošče. V diplomskem delu smo določili najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole. Spremljali smo obstojnost in reaktivnost smol ter določili najprimernejši zadrževalni čas. Raziskali smo, ali ima staranje predkondenzata vpliv na čase želiranja in vsebnost prostega formaldehida, ki sta za nas najpomembnejša parametra. Prav tako smo raziskali vpliv staranja smole. V ta namen smo kondenzirali smolo pri dveh različnih zadrževalnih časih in sicer pri 55 in skrajšanem 45 minutnem zadrževalnem času.
Ključne besede: ureaformaldehidne smole, obstojnost, emisija prostega formaldehida, zadrževalni čas.
Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 2876; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Visokofrekvenčni resonator za 2,2 GHz : diplomsko delo
Igor Grašič, 1994, diplomsko delo

Ključne besede: elektromagnetno valovanje, resonatorji, mikrovalovi, poljska emisija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 3168; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici