| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Smernice za konstruiranje ploščatih delov v procesu emajliranja : magistrsko delo
Matic Ževart, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo smo izdelali v sodelovanju s podjetjem Gorenje (program Kuhalni aparati), v katerem izdelujejo različne tipe aparatov, ki jih je potrebno ustrezno površinsko zaščititi. Največje težave se pojavljajo v procesu emajliranja, saj so polizdelki izpostavljeni visokim temperaturam, kar privede do deformacije in posledično do izmeta. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na sprednjo steno mikrovalovnih pečic ter izvedli meritve trenutnega stanja. V naslednjem koraku smo iskali ustrezne konstrukcijske rešitve za mersko ustrezno steno tudi po emajliranju. Predlagane rešitve smo ovrednotili ter izvedli proizvodni preizkus. Po meritvah preizkusne serije smo se odločili za rešitev, ki se nam je zdela najustreznejša, prav tako pa smo izpeljali tudi postopek implementacije v proizvodnji.
Ključne besede: kuhalni aparati, emajliranje, konstruiranje, proizvodnja
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 955; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

2.
ANALIZA EMAJLIRANEGA NERJAVNEGA JEKLA
Mitja Bukovec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na analizi nerjavnega jekla, ki smo ga prevlekli s štirimi fritami A1, A2, B1 in B2, ki se razlikujejo po svoji sestavi. Kljub temu, da je jeklo nerjavno, lahko v ekstremnih pogojih podleže koroziji, zato smo z elektrokemijskimi metodami dokazali boljšo kemijsko in mehansko odpornost prevlečenega nerjavnega jekla v 5‒odstotni raztopini NaCl pri sobni temperaturi. Pred samim nanašanjem frit smo morali nerjavno jeklo zbrusit, da smo ustvarili pogoje za dobro vezavo emajla na njegovo površino. Brez dobre vezave lahko pride do napak, kot so razpoke, praske, nečistoče, odletavanje emajla itd. Za posamezno frito smo poiskali optimalne pogoje časa in temperaturo žganja. Z talilnim mikroskopom smo ob spreminjanju temperature vizualno spremljali spremembe posamezne frite, kjer so nas zanimale točke sintranja, zmehčanja, polkrogle in stekanja. S postopkom dilatometrije smo merili razteznostni koeficient posameznega emajla, ter ga primerjali z razteznostnim koeficientom nerjavnega jekla, ker mora biti razteznostni koeficient emajla prilagojen koeficientu podlage, drugače pride do napak. Pri posamezni friti smo izbrali najboljši in najslabši vzorec, ter ga primerjali z vzorcem brez prevleke. Za elektrokemijsko testiranje smo uporabili različne tehnike, kot so kronopotenciometrija, impedančna spektroskopija in ciklična polarizacija. Ugotovili smo, da je vzorec brez prevleke napadla korozija in tak vzorec več nima možnosti repasivacije. Na drugi strani pa smo za vse štiri frite dobili odlične rezultate. Ugotovili smo, da noben vzorec nerjavnega jekla, ki je bil prevlečen s frito, ni podlegel koroziji. Najbolj odporna od vseh, pa je frita A1.
Ključne besede: frita, emajl, nerjavno jeklo, emajliranje, elektrokemija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2415; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici