| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DELOVNO-PRAVNI POLOŽAJ ŠPORTNIKA
Ksenija Pinter, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delovno-pravni položaj športnikov. Temeljna pozornost in razprava sta posvečeni vprašanju, ali obstajajo elementi delovnega razmerja iz 4. člena Zakona o delovnih razmerjih v razmerju med športnikom in športnim klubom in ali športniki v Sloveniji izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa delavca. Pri tem avtorica ugotavlja, da bi bilo potrebno upoštevati posebnosti športa kot specifične družbene dejavnosti in omogočiti veljavno sklepanje pogodb o zaposlitvi, z drugačno ureditvijo določenih pravic in obveznosti za športnike. Vseh institutov delovnega prava za ta razmerja namreč ni mogoče uporabiti. V nadaljevanju je prikazan položaj športnikov v Evropski uniji. V tem smislu so analizirane sodbe Sodišča Evropske unije, ki segajo na področje športa in so povezane z uresničevanjem načela prostega gibanja delavcev ter prepovedjo diskriminacije. Prikazana pa je tudi ureditev položaja športnikov v posameznih državah članicah Evropske unije.
Ključne besede: Športnik, šport, športni klub, pogodba o zaposlitvi, elementi delovnega razmerja, posebnosti športa, Evropska unija.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1905; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (737,14 KB)

2.
KOMU NUDITI DELOVNOPRAVNO VARSTVO
Barbara Koložvari, 2011, diplomsko delo

Opis: Ob povečani prožnosti pri zaposlovanju in novih oblikah dela posamezniki k delu pristopajo tudi na drugačnih pravnih podlagah, kakor zgolj s klasično pogodbo o zaposlitvi. Postavljeni smo pred problem ustrezne, novim oblikam opravljanja dela prilagojene opredelitve delovnega razmerja in njegove razmejitve od drugih pogodbenih razmerij. Definicija delovnega razmerja v slovenski zakonodaji podaja opredelilne elemente delovnega razmerja. Priporočilo MOD št. 198 spodbuja države članice k odpravljanju razlik med pravno ureditvijo delovnega razmerja in prakso. Pri presoji delovnega razmerja sta predvsem pomembni dve skupini meril in kazalnikov – organizacijski in ekonomski. Sodišče EU je na podlagi pravice do svobode gibanja delavcev izoblikovalo evropsko definicijo delavca. Nekatere evropske države so koncept ekonomsko odvisnih oseb v določeni meri opredelile in regulirale. Gre za stanje, ko samozaposleni ali pogodbeni izvajalci del večino svojih dohodkov pridobijo od enega naročnika. Ker ni tretje možnosti med samozaposlenimi in delavci so se države poslužile nekaterih rešitev, saj je potrebno zapolniti »sivo območje« in omogočiti standard minimalnega varstva pravic tudi v nejasnih in mejnih primerih, v katerih je pravno naravo razmerja težko ugotoviti.
Ključne besede: delavec, delovno razmerje, samozaposleni, elementi delovnega razmerja, ekonomsko odvisne osebe.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2471; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
POJEM DELOVNEGA RAZMERJA ( IN NJEGOVA RAZMEJITEV OD OSTALIH OBLIK DELA)
Marija - Mojca Bohl, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica v pričujočem diplomskem delu opredeljuje pojem delovnega razmerja in njegove elemente, ki so bistveni za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v praksi. Nadalje predstavlja rešitve, ki izhajajo iz Priporočila MOD št. 198 o delovnem razmerju in opisuje delovanje organov EU na delovnopravnem področju. V nadaljevanju obravnava razmejitev delovnega razmerja od ostalih oblik dela, s katerim je mogoče preprečiti poskuse prikrivanja delovnega razmerja. S slovensko sodno prakso prikazuje dokazovanje obstoja (elementov) delovnega razmerja. Prav tako pa opredeljuje pojem delovnega razmerja v nemškem pravnem sistemu in ga v ključnih točkah primerja s slovensko pravno ureditvijo.
Ključne besede: elementi delovnega razmerja, delovno razmerje, delavec, Priporočilo MOD, pogodba o zaposlitvi, civilnopravna pogodba
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 1995; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (980,69 KB)

4.
EKONOMSKO ODVISNE OSEBE V DRUŽBI XY, D.O.O.
Tomaž Jeraj, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Pojem ekonomsko odvisnih oseb je v slovenskem pravnem redu relativno nov, saj ga pred uveljavitvijo novega Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 21/13, 78/13 - popr.) nismo poznali. Tej kategoriji oseb je pod določenimi pogoji priznana omejena delovnopravna zaščita ne glede na to, da storitve opravljajo po pogodbah civilnega prava. Namen diplomskega dela je predvsem prikazati in kar se da podrobno razčleniti zakonsko ureditev ekonomsko odvisnih oseb. Pri tem bomo poskušali izpostavili vprašanja oziroma odprta področja, ki z zakonodajo niso povsem urejena. Hkrati bomo predstavili sistem in način sodelovanja družbe XY, d.o.o. z zunanjimi izvajalci. Obstoječi sistem sodelovanja bomo nato analizirali v luči obstoječe delovnopravne zakonodaje, pri čemer bomo posebej izpostavili možnost zunanjih izvajalcev, da uveljavljajo status ekonomsko odvisne osebe. Posebno pozornost bomo namenili obsegu pravic, ki jih družba zagotavlja zunanjim izvajalcem in jih analizirali v luči pravic, ki jih Zakon o delovnih razmerjih podeljuje ekonomsko odvisnim osebam.
Ključne besede: ekonomsko odvisna oseba, delovnopravno varstvo, elementi delovnega razmerja, elementi ekonomsko odvisnega dela, 213. člen Zakona o delovnih razmerjih
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 658; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (650,08 KB)

5.
EKONOMSKO ODVISNE OSEBE
Natalija Kramarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Ekonomsko odvisne osebe predstavlja ureditev položaja ekonomsko odvisnih oseb, glede na zakonska določila novega Zakona o delovnih razmerjih. Ta je v slovenski pravni prostor vnesel ureditev položaja ekonomsko odvisne osebe, in sicer v 213. in v 214. členu. S sprejemom novega zakona smo tako v slovenskem pravnem sistemu dobili definicijo ekonomsko odvisnih oseb, obenem imamo uzakonjeno njihovo delovnopravno varstvo. Prvi del diplomskega dela prikazuje razvoj problematike delovnopravnega varstva v luči Mednarodne organizacije dela in v luči Evropske Unije. Sledi prikaz definicije ekonomsko odvisnega dela in obsega delovnopravnega varstva, ki so ga deležne ekonomsko odvisne osebe. V tej zvezi so v delu obravnavana posamezna vprašanja, ki jih nov zakon ne rešuje. Sledi primerjava delovnopravnega varstva ekonomsko odvisnih oseb in delovnopravnega varstva delavcev, ki je namenjena prikazu razlik v delovnopravnem varstvu. Ekonomsko odvisno delo bo potrebno razlikovati od drugih oblik opravljanja dela, zlasti od delovnega razmerja. Čeprav smo s sprejemom novega zakona dobili definicijo ekonomsko odvisnih oseb, pa vseeno nismo vzpostavili mehanizma, ki bo skrbel, da bodo ekonomsko odvisne osebe, dejansko deležne v zakonu določenega delovnopravnega varstva. Zakon namreč ne določa, kaj se zgodi v primeru, če naročnik ne podeli osebi, s katero je sklenil pogodbo o delu, statusa ekonomsko odvisne osebe. Veliko je torej prepuščenega praksi in pa novemu zakonu, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb.
Ključne besede: ekonomsko odvisne osebe, delovnopravno varstvo, delavec, elementi delovnega razmerja, elementi ekonomsko odvisnega dela, druge oblike opravljanja dela
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 1382; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (802,83 KB)

6.
Prikrite oblike delovnega razmerja s poudarkom na navideznih samozaposlenih
Severina Korez, 2016, diplomsko delo

Opis: Delovno pravo je v funkciji zaščite delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Zaradi spremenjenih gospodarskih, tržnih ter družbenih razmer se v praksi vedno pogosteje pojavljajo razmerja, ki nimajo tradicionalne oblike delovnega razmerja in delovnopravnega varstva. Diplomsko delo Prikrite oblike delovnih razmerij s poudarkom na navideznih samozaposlenih obravnava položaj oseb v prikritih delovnih razmerjih, podrobneje pa položaj navideznih samozaposlenih. Prikrita delovna razmerja so razmerja, ki dajejo videz drugačnega razmerja, kot med strankama dejansko obstaja. Prikrita delovna razmerja imajo negativen vpliv v prvi vrsti na delavca, saj se mu na tak način odreka delovnopravno varstvo, ki bi ga moral biti deležen. Pri obravnavi prikritih delovnih razmerij je ključna jasna opredelitev elementov delovnega razmerja. Na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja lahko namreč tudi v mejnih primerih ugotovimo ali sta stranki v delovnem razmerju ali ne. Slovenska delovna zakonodaja vzpostavlja relativno dobro in trdno formalno podlago za ugotavljanje delovnega razmerja tudi v primerih prikrivanja njegove prave pravne narave. ZDR-1 v 4. čl. vsebuje definicijo oz. elemente delovnega razmerja in tako v veliki meri olajša presojo obstoja delovnega razmerja v primerih, kjer ni sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi ali ni jasno izražena vsebina pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Pri navideznih samozaposlenih govorimo o primerih, ko se osebi, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za delavca ne prizna delovnopravnega varstva, ampak se z njo, kot formalno samozaposlenim, poslovno sodeluje. Navidezno samozaposleni so tako formalno samozaposleni, dejansko pa je mogoče v teh razmerjih med naročnikom (dejansko delodajalcem) ter samozaposlenim (dejansko delavcem) prepoznati elemente delovnega razmerja. Tudi navideznim samozaposlenim je potrebno po načelu prednosti dejstev pred obliko pogodbe priznati položaj delavca ter jim zagotoviti ustrezno delovnopravno varstvo. Pravo naravo pogodbenega razmerja lahko delovno sodišče ugotovi le na podlagi tožbe navideznega samozaposlenega. Ker le-ti tožbe zaradi slabih možnosti drugih oblik zaposlitve pogosto ne upajo vložiti, ima pomembno vlogo v takšnih primerih tudi delovna inšpekcija.
Ključne besede: prikrita delovna razmerja, navidezni samozaposleni, delovnopravno varstvo, elementi delovnega razmerja, delavec, samozaposleni, nove oblike opravljanja dela
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1168; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (643,58 KB)

7.
Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji
Tjaša Jager, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji bralca seznani s problematiko razmejitve oseb, ki delo opravljajo v odvisnem delovnem razmerju v relaciji do samozaposlenih oseb, poseben poudarek pa se daje podrejenosti delavca, ki je hkrati tudi temeljni razlikovalni kriterij v odnosu do samozaposlenih. Do delovnopravnega varstva so upravičene le osebe, ki delo opravljajo na temelju pogodbe o zaposlitvi in so v delovnem razmerju. V praksi pa je vse bolj razširjen pojav prikritih delovnih razmerij, v okviru katerih se delo opravlja na temelju raznih pogodb civilnega prava, četudi ima takšno razmerje vse značilnosti delovnega razmerja. Navidezni samozaposleni se predvsem zaradi stanja na trgu dela in posledično slabih možnosti drugih oblik zaposlitve sodnega varstva ne poslužujejo v zadostni meri. Odločanje o obstoju delovnega razmerja pa nedvomno predstavlja izredno kompleksno ter pravno zahtevno vprašanje delovnega prava. Uveljavljanje in dokazovanje obstoja delovnega razmerja je oteženo zaradi nejasnih, nepreglednih in izredno zapletenih pravil glede postopka, še posebej na področju rokov za uveljavljanje sodnega varstva. Področje obravnavane tematike je v slovenski zakonski ureditvi izredno pomanjkljivo urejeno, večino pravil pa je razvila in uveljavila sodna praksa. Sodišča so modernizirala definicijo delovnega razmerja in glede materialnopravnih vprašanj obstoja delovnega razmerja razvila bogato prakso. V sodni praksi so se kot pokazatelji obstoja delovnega razmerja uveljavile določene okoliščine opravljanja dela, ki so pravno relevantne pri odločanju o obstoju delovnega razmerja. Za zagotovitev doslednega spoštovanja delovnopravnih pravil na področju prikritih delovnih razmerjih bi bilo potrebno zakonsko urediti in prilagoditi procesna pravila glede rokov in zahtevkov na področju uveljavljanja obstoja delovnega razmerja, s čimer bi olajšali dostop do sodišča, obenem pa izboljšati inšpekcijsko nadzorstvo.
Ključne besede: delovno razmerje, domneva obstoja delovnega razmerja, načelo prednosti dejstev, omejitev avtonomije volje, elementi delovnega razmerja, osebna podrejenost, Priporočilo MOD št. 198, prikrito delovno razmerje, samozaposleni.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 572; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

8.
Delovnopravni status Uberjevih voznikov
Aljaž Lep, 2017, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge je podrobno opisan sam princip delovanja in temeljni podatki o poslovnem modelu Uber. V povezavi z njim je obrazložen tudi pojem sodelovalne ekonomije, ekonomije na poziv in podobnih pojmov, ki najlepše obrazložijo, kakšen je princip delovanja tovrstnih platform, ki za svoje poslovanje izkoriščajo prednosti, ki jih prinaša razvoj mobilnih aplikacij in pametnih telefonov. V povezavi s tem je opisana tudi problematika, ki jo obstoj tovrstnih platform nujno prinaša. V drugem delu so podrobno obrazloženi pojmi, ki se pojavljajo v zvezi z delovnopravnim statusom vseh zaposlenih. To so zlasti pojem delavca, samozaposlene osebe ter ekonomsko odvisne osebe. Ker naloga med drugim temelji na primerjavi angleške in slovenske delovnopravne zakonodaje, so v tem delu pojasnjene tudi razlike med pojmom delavca v smislu ZDR-1 in pojmoma »worker« in »employee«, ki ju navaja angleški »Employment Right act« ter razmerje med njima. Pravni položaj voznikov Uberja je opredeljen na podlagi ene najodmevnejših sodb Mr Y Aslam, Mr J Farrar and Others V Uber, ki predstavlja temelj diplomske naloge in eno izmed ključnih podlag za določitev delovnega statusa Uberjevih voznikov. Med drugim naloga zajema tudi presojo, ali bi jim ob upoštevanju slovenskega Zakona o delovnih razmerjih lahko priznali status ekonomsko odvisnih oseb. Na koncu so na podlagi ugotovljenega opisana še predvidevanja, kakšen status bi vozniki Uberja imeli v primeru, da bi le-ta prišel v Slovenijo oz. kakšna rešitev bi bila v tem primeru najprimernejša.
Ključne besede: Uber, ekonomija deljenja, delavec, ekonomsko odvisna oseba, samozaposlena oseba, elementi delovnega razmerja, delovnopravni status
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 439; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (973,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici