SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERI PRAKTIČNIH VSEBIN V KATEGORIJI MINI ODBOJKE
Nika Maučnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Primeri praktičnih vsebin v kategoriji mini odbojke bom v teoretičnem delu predstavila pomen osnovnih gibanj za odbojkarje v kategoriji mini odbojka in jih povezovala z učenjem odbojkarskih prvin in taktičnih elementov. Osredotočila se bom na opis naravnih oblik gibanja, ki so pomembne za odbojkarja v kategoriji mini odbojka. To so: hoja, tek, skoki, poskoki, metanje in lovljenje. Pri učenju odbojke v mlajših selekcijah se učenje posameznih elementov uči skozi igro, ki je glavno sredstvo učenja, zato bom opisala pomen elementarnih iger in jih tudi slikovno prikazala s posameznimi vajami z žogo in brez nje. Zbrala sem sklop praktičnih vaj primernih za učenje odbojke v omenjeni kategoriji. V praktičnem delu sem oblikovala vsebinski sklop učnih priprav, namenjenih učenju mini odbojke. Predstavila bom vaje in naloge, s katerimi lahko vplivamo na pravilno in boljšo izvedbo posameznega elementa učenja odbojke. Predpostavka za izdelavo priprav treningov je dobro znanje vseh prvin odbojke (zgornji, spodnji odboj, servis).
Ključne besede: gibalne dejavnosti, osnovna gibanja, elementarne igre
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 5049; Prenosov: 941
.pdf Celotno besedilo (810,06 KB)

2.
VPLIV ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PRI PET LET STARIH OTROCIH
Maja Mauc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv elementarnih iger na usvajanja gibalnih znaj pri pet let starih otrocih je v teoretičnem delu posebna pozornost posvečena usvajanju gibalnih znanj pri pet let starih otrocih, vplivu elementarnih iger na usvajanja gibalnih znanj, sredstvom za razvijanje gibalnih sposobnosti, telesnim razsežnostim pet let starih otrok in možnostim za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu Vojnik. V empiričnem delu so navedeni rezultati pedagoškega eksperimenta, kjer so bili otroci eksperimentalne skupine deležni dodatnih gibalno/športnih dejavnosti za usvajanje gibalnih znanj, in otroci kontrolne skupine, ki pri teh dejavnostih niso sodelovali. Rezultati kažejo, da so otroci, ki so imeli strokovno, načrtovano in vodeno gibalno/športno dejavnost v času dveh mesecev, napredovali in dosegali boljše rezultate pri usvajanju gibalnih znanj kot pa otroci, ki niso bili deležni dodatnih športno/gibalnih dejavnostih za usvajanje gibalnih znanj.
Ključne besede: gibalna znanja, elementarne igre, gibalne sposobnosti, predšolski otrok, gibalne/športne dejavnosti.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2270; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (839,59 KB)

3.
VPLIV ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJA GIBALNIH ZNANJ PRI DVE LETI STARIH OTROCIH
Sanja Marat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv elementarnih iger na usvajanja gibalnih znanj pri dve leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali načrtovane in strokovno vodene elementarne gibalne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj pri dve leti starih otrocih. V teoretičnem delu smo predstavili telesne razsežnosti otrok, opredeli pojme gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, natančneje predstavili pomen elementarnih iger ter vpliv gibalno izkušenjsko bogatega okolja na usvajanje gibalnih znanj otrok in se seznanili, katere so kompetence vzgojitelja pri ustvarjanju gibalnih znanj otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem je sodelovalo dvajset otrok, starih od ena do dve leti. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj, s katerimi smo ugotavljali napredek gibalnih znanj v času eksperimenta. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je eksperimentalna skupina otrok dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina, kar pomeni, da je eksperimentalna skupina v dveh mesecih na podlagi načrtovanih elementarnih iger zelo napredovala. Obstajajo tudi razlike med spoloma, saj so deklice dosegale boljše rezultate kot dečki. Iz vseh podatkov pa lahko potrdimo, da načrtovane in strokovno vodene elementarne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj otrok.
Ključne besede: telesne razsežnosti otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, elementarne gibalne igre, gibalno izkušenjsko bogato okolje, kompetence vzgojitelja
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2754; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (799,82 KB)

4.
VPLIV TEKALNIH ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PET LET STARIH OTROK
Jožica Libman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Vpliv tekalnih elementarnih iger na usvajanje gibalnih znanj pet let starih otrok sta v teoretičnem delu opisana gibalni in telesni razvoj otrok, predstavljene so gibalne in funkcionalne sposobnosti ter gibalna znanja pet let starih otrok ter na teoretičnem nivoju opisane elementarne tekalne igre in predstavljene kompetence vzgojitelja na področju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu so prikazani rezultati dvomesečnega pedagoškega eksperimenta z namenom ugotoviti vpliv elementarnih tekalnih iger na usvajanje gibalnih znanj. Namenski neslučajnostni vzorec predstavljajo pet let stari otroci, kot merski instrument je bilo uporabljenih devet motoričnih testov. Rezultati pedagoškega eksperimenta, pridobljeni na testiranjih in obdelani na nivoju osnovne deskriptivne statistike, dokazujejo, da načrtovane in strokovno vodene elementarne tekalne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj pri opazovanem vzorcu pet let starih otrok.
Ključne besede: Gibalna znanja, gibalne sposobnosti, elementarne tekalne igre, predšolski otrok.
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 2408; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (897,20 KB)

5.
VPLIV ELEMENTARNIH GIBALNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Nastja Škrinjar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv elementarnih gibalnih iger na usvajanje gibalnih znanj pri predšolskih otrocih sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti predšolskih otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, pomen elementarnih iger v otrokovem razvoju, gibalno izkušenjsko bogato okolje in kompetence vzgojitelja v vrtcu pri gibalnem razvoju otroka. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave o vplivu izvajanja elementarnih gibalnih iger pri rednih gibalno-športnih dejavnostih v vrtcu na razvoj gibalnih znanj otrok. Rezultate smo pridobili na osnovi vzorca 47 otrok, starih od pet do šest let. Med pedagoškim eksperimentom so otroci eksperimentalne skupine poleg redne gibalno-športne dejavnosti dvakrat tedensko v obsegu 20 vadbenih ur izvajali še načrtovane in strokovno vodene elementarne gibalne igre, otroci kontrolne skupine pa v tem času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih gibalnih igrah. Rezultati motoričnih testov so privedli do ugotovitev, da so na začetnem in končnem testiranju dečki pri motoričnih testih dosegli boljše rezultate kot deklice, da so otroci eksperimentalne skupine na končnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine in da načrtovane in vodene elementarne gibalne igre vplivajo na razvoj gibalnih znanj.
Ključne besede: telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, predšolski otrok, elementarne igre
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1404; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
GIMNASTIČNA ŽOGA KOT SREDSTVO ZA RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Maja Golob, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti učinek organiziranih in vodenih dejavnosti gimnastične žoge na razvoj gibalnih sposobnosti v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na gibalne sposobnosti in podrobneje izpostavili ravnotežje in moč. Predstavili smo tudi športne pripomočke, uporabo gimnastične žoge in elementarne igre. V empiričnem delu smo izmerili gibalne sposobnosti s pomočjo BOT2 testa (Bruininks in Oseretsky, 1978). V raziskovalni vzorec so bili vključeni otroci stari 5–6 let. Sodelovalo je 40 otrok od tega 20 otrok starih 5 let, 20 otrok starih 6 let. Pri vsaki starostni skupini je bilo 10 otok kontrolne skupine in 10 otrok eksperimentalne skupine. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je bila 12 tedenska vadba učinkovita za otroke eksperimentalne skupine, saj so otroci napredovali v ravnotežju in moči.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gimnastična žoga, elementarne igre
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 780; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Razvoj motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju
Francka Kunavar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju smo v teoretičnem delu predstavili potek gibalnega razvoja otrok v prvem starostnem obdobju, gibalne sposobnosti in gibalne dejavnosti ter pomen in uporabo elementarnih iger v tem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili ugotovitve rezultatov raziskave, pridobljenih s pomočjo pedagoškega eksperimenta, ki je zajemal neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije, sestavljen iz eksperimentalne in kontrolne skupine otrok starih dve do tri leta. V obeh skupinah je bilo po 14 otrok. V eksperimentalni skupini smo v času med prvim testiranjem, ki je potekal oktobra 2015, in tretjim testiranjem, ki smo ga opravili maja 2016, tedensko izvajali načrtovano in strokovno vodeno gibalno dejavnost z namenom, da bi ugotovili, ali načrtovane gibalne dejavnosti vplivajo na motorični razvoj otrok v prvem starostnem obdobju. Uporabili smo kvantitativno tehniko zbiranja podatkov. V obeh skupinah smo izvedli tri testiranja motoričnih sposobnosti, pri čemer so otroci opravili šest testov, ki so zajemali ravnotežje, eksplozivno moč ter koordinacijo in hitrost. Pri postopku obdelave podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko in multivariatno analizo, in sicer t-test za neodvisne vzorce, katerega izid nam je pokazal, da razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino na inicialnem testiranju ni statistično značilna (p=0,434), razlika med skupinama na finalnem testiranju pa je statistično značilna (p=0,000). Zaključujemo, da z organizirano, načrtovano, strokovno vodeno in redno izvajano gibalno dejavnostjo vplivamo na motorični razvoj otrok v prvi starostni skupini.
Ključne besede: prvo starostno obdobje, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, gibalne dejavnosti, naravne oblike gibanja, elementarne igre
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1476; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (886,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici