| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
E-BORZNIŠTVO
Kris Varga, 2014, diplomsko delo

Opis: Nastanek in razvoj informacijskih tehnologij je v veliki meri pripomogel k povezovanju in globalizaciji sveta. V zadnjem desetletju je svetovni splet uspel postati rutinski del vsakdanjika za velik del svetovnega prebivalstva. V današnjem času se z informacijskimi tehnologijami srečujemo vsepovsod, v službi, doma, v šolah, v okviru preživljanja časa za opravljanje obveznosti ali pa v svojem prostem času. Raba spleta in informacijskih tehnologij se je razširila prav tako v poslovnem svetu. Kot posledice tega je poslovanje postalo veliko hitrejše, cenejše in kakovostnejše. Z razvojem in uvajanjem rabe informacijskih tehnologij pri poslovanju se je to razširilo na številna področja, od rabe spleta doma in v podjetjih do njegove rabe za poslovanje v državnih organizacijah. Rabo informacijskih tehnologij na vseh ravnem poslovanja podjetja oziroma organizacije imenujemo elektronsko poslovanje. Trend zadnjega desetletja je poslovanje borz preko spleta, kar imenujemo e-borzništvo. Elektronsko borzništvo obsega od lastne spletne strani določene borze do trgovanja in izvajanja drugih borznih storitev preko spleta. Za tovrstno poslovanje vsaka borza uporablja neko platformo, preko katere se lahko člani prijavljajo in prosto trgujejo preko spleta. Da bo koncept borznega poslovanja jasen bomo v prvem poglavju tega diplomskega seminarja definirali borze, borzništvo in način poslovanja borz. Prav tako bomo opisali pomembnejše organizacije v Sloveniji, ki so ključnega pomena za slovensko borzništvo. Za razumevanje koncepta trgovanja pa bomo prav tako opisali potek postopka. Opredelili bomo finančne inštrumente ter navedli, s katerimi finančnimi inštrumentu trgujejo na ljubljanski borzi. Našteli in opisali bomo nekaj vrst vrednostnih papirjev. V drugem poglavju bomo opredelili e-poslovanje, njegove ravni, področja ipd. Ker je veliko trenj o varnosti le tega bomo prav tako navedli kako se lahko zavarujemo na spletu. Navedli bomo nekaj prednosti in slabosti poslovanja preko spleta. Po pojasnitvi pojmov e-poslovanje in borzništvo bomo vsebino smiselno povezali in podrobno opisali v podpoglavju e-borzništvo. Skozi zgodovino bomo predstavili kako je prišlo do rabe informacijskih tehnologij na trg kapitala po svetu. Predstavili bomo e-borzništvo v Sloveniji od samega začetka njegove rabe na ljubljanski borzi do aktualnega časovnega obdobja. Več pozornosti bomo namenili opisu trgovalnega sistema BTS, ki je bil prvi tak sistem v Sloveniji in je bil v redni rabi vse do leta 2009, ko ga je zamenjal sistem Xetra. S tem sistemom ljubljanska borza posluje še danes. Za primerjavo ljubljanske borze bomo opisali tudi elektronsko poslovanje zagrebške borze, ki je začela z e-poslovanjem med prvimi v Evropi. Po opisu e-poslovanja ljubljanske in zagrebške borze, bomo primerjali obe borzi ter oba trgovalna sistema, ki sta v rabi. Ljubljanska borza, kot smo že rekli, za svoje poslovanje uporablja trgovalni sistem Xetra, zagrebška borza pa se poslužuje uslug trgovalnega sistema X-stream, OMX. Oba sistema sta prepoznavna in razširjena s številnimi funkcijami in možnostmi prilagajanja.
Ključne besede: e-poslovanje, e-borzništvo, elektronsko borzništvo, ljubljanska borza, zagrebška borza, Xetra
Objavljeno v DKUM: 03.12.2014; Ogledov: 1641; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
3.
4.
5.
ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO
Uroš Savec, 2011, diplomsko delo

Opis: Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in interneta, ki sega v šestdeseta leta 20. stoletja. Preskok, ki smo mu bili priča od takrat do danes je neverjeten. Podjetij, ki ne poslujejo elektronsko praktično ni več, saj je to odločilnega pomena za obstoj v današnjem času, kjer je boj za obstoj neizprosen. E-borzništvo je ena od oblik elektronskega poslovanja, ki se je naglo začela razvijati v 90-ih letih in je z nenehnim pritokom denarja prebudila borznega bika, ki je divjal vsaj desetletje brez večjih korekcij navzdol. E borzništvo je drastično skrajšalo čas od borznega naročila, do same izvršitve borznega naročila. Zaradi hitrejšega reagiranja na trgu, kjer so informacije tiste, ki narekujejo gibanje tečajev so zato možne tudi večje korekcije borznih tečajev, ki pa lahko prestrašijo marsikaterega pesimista na kapitalskem trgu in tečaji zgrmijo še nižje kot bi sicer in to v zelo kratkem času. 8. decembra 1993 so člani Ljubljanske borze prvič trgovali elektronsko preko borznega elektronskega sistema (BIS), leta 1999 pa se je trgovanje preneslo na trgovalno orodje BTS in od takrat do danes je borza ponudila več elektronskih storitev kot so na primer BORZAnet, informacijska sistema SEOnet in CSI (INFO HRAMBA), ki je plod sodelovanja ATVP in Ljubljanske borze. Konec leta 2010 je zaznamoval prehod na mednarodno trgovalno platformo XETRA, do katere je možno dostopati preko postaje J-Trader, ki so ga izvedli z namenom pospešiti razvoj in konkurenčnost Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in posledično izboljšati stanje na slovenskem trgu kapitala. Storitve elektronskega trgovanja pri nas ponujajo štiri večje borznoposredniške hiše in sicer Ilirika BPH d.d. , Alta skupina d.d. (združitev treh borznoposredniških hiš Medvešek Pušnik, Poteza, Publikum), GBD online BPH d.d. in BrokerJet Sparkasse d.d. (ustanovljena s partnerstvom Banke Sparkasse d.d. ter Ecetera Central European e-finance AG leta 2008).
Ključne besede: elektronsko poslovanje, borzno posredniška hiša, trgovanje, informacijski sitem, kapitalski trg, elektronsko borzništvo, trgovalno orodje, borzni tečaj
Objavljeno v DKUM: 13.12.2011; Ogledov: 2752; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO
Mojca Šubernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo E-borzništvo je razdeljeno na šest poglavij. V uvodnem delu je opredeljena problematika diplomskega dela, predstavljen je namen raziskovanja, zastavljeni cilji, predpostavke in omejitve ter uporabljene metode raziskovanja. Drugo poglavje zajema splošne opredelitve elektronskega poslovanja in njegov vsebinski pomen. Govori o prehodu podjetij na elektronsko poslovanje in o značilnostih poslovanja, ki so nastale zaradi uporabe interneta. Opisane so tudi vrste elektronskega poslovanja glede na udeležence, ter najpogostejše pojavne oblike elektronskega poslovanja, ki jih srečujemo v našem vsakdanjem življenju. V naslednjem, tretjem poglavju so zajete predvsem informacije o borzništvu, od opredelitve pojma borza, do zapovedi trgovanja na borzi. Prav tako je opisana zgodovina borzništva, od starih Grkov, vse do razvoja moderne borze. V tem poglavju je govora tudi o poteku trgovanja na borzi, predstavljen je trg vrednostnih papirjev v Sloveniji in Ljubljanska borza z strukturo borznega trga . Poglavje pa se prav tako dotakne osrednje teme, elektronskega borzništva z opisom delovanja trgovalnih sistemov elektronskega borzništva ter prednosti in pomankljivosti, ki jih uporaba le tega prinaša. Četrto poglavje je osredotočeno na analizo konkretnih primerov trgovalnih sistemov elektronskega borzništva, in sicer E-Trade Germany in GBD-Online. Opisana je uporaba obeh sistemov in razložene funkcije, ki jih ponujata. Na podlagi analiziranih funkcij sistemov iz četrtega poglavja, sta v petem poglavju trgovalna sistema primerjana in ocenjena. Izpostavljene so izrazitejše ugotovitve, kot je na primer trgovanje v živo, vpogled v globino trga in prijaznost ter kompleksnost uporabniškega vmesnika. Šesto, zaključno poglavje je zasnovano na podlagi ugotovitev delovanja trgovalnih sistemov spletnega borzništva in s tem povezanih možnih smernic in trendov nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: E-borzništvo, elektronsko poslovanje, borza, zgodovina borzništva, trgovanje na borzi, elektronsko borzništvo, trgovalni sistemi elektronskega borzništva, E-Trade Germany, GBD-Online, trgovanje v živo
Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 3059; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici