| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 238
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Jelena Furundžić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem predstavila elektronsko bančništvo, ki je tako v svetu kot pri nas ena izmed novejših storitev, ki jih ponujajo banke. V drugem poglavju sem vsebinsko opredelila definicijo elektronskega bančništva ter kako ga lahko obravnavamo iz širšega in ožjega vidika. V naslednjem koraku sem predstavila segmente elektronskega bančništva in na kratko tudi opredelila bančne komitente. Nadalje sem opisala njegov razvoj ter predstavila njegove prednosti in slabosti tako za banke kot za komitente. V tretjem poglavju sem opisala delovanje elektronskega bančništva na standarden način in delovanje z uporabo interneta. V četrtem poglavju sledi kratek opis storitev elektronskega bančništva, kot so bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno in telefonsko bančništvo ter telebanking in internetno bančništvo. V naslednjem poglavju sem se dotaknila tudi Zakonske ureditve pri elektronskem bančništvu, ter varnostne elemente in tveganja, ki se pojavijo pri uporabi le-tega. Za zaključek pa sem predstavila Novo Ljubljansko banko, kjer sem opisala NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe in samostojne podjetnike, NLB Moba in NLB Teledom.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, telebanking, internet bančništvo, varnost in tveganje elektronskega bančništva, NLB Klik, NLB Proklik, NLB Moba, NLB Teledom.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2951; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (269,23 KB)

82.
PRIMERJALNA ANALIZA UPORABE INTERNETNIH BANČNIH STORITEV V SLOVENIJI IN HRVAŠKI NA PRIMERIH NLB IN ZAGREBAČKE BANKE
Neva Mihelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Kruta resničnost današnjih dni je, da postaja življenjski ritem iz dneva v dan vse hitrejši. Žal se ne moremo ob obveznostih, ki na nas prežijo vsak dan, izogniti bančnemu poslovanju. Zato je internetno bančništvo najboljša rešitev za prihranek dragocenega časa in denarja, ki nam v današnjem času vedno bolj primanjkuje. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili pojme elektronskega poslovanja, elektronskega bančništva in interneta ter se podrobneje poglobili v pojem internetnega bančništva V raziskovalnem delu pa smo predstavili ponudbo slovenskih in hrvaških internetnih bank ter podrobneje predstavili vodilne banke izbranih držav, NLB in Zagrebačko banko. Nato smo primerjali ponudbo internetnega bančništva izbranih bank, NLB — NLB Klik in Zagrebačke banke — e-zaba in ugotavljali podobnosti in razlike med njimi. Bistveno je da se banke zavedajo da morajo na prvo mesto postaviti svoje stranke in pripraviti tako ponudbo, katera bo privabila zadostno število strank. Stranke so danes vedno bolj zahtevne, sposobne, izobražene in zahtevajo tako ponudbo od banke ki bo zadovoljila njihove želje in pričakovanja. Edino tako bodo banke ohranile oziroma povečale svojo konkurenčno prednost, saj v svetu tehnološkega razvoja preživijo le tisti ki znajo izkoristiti priložnosti ki jih ponuja nova ekonomija. Internetno bančništvo se bo v prihodnosti še bolj razvijalo in bo postalo ena od vodilnih storitev v bančnem poslovanju. Banke bodo morale v razvoj internetnega bančništva veliko vlagati, da se bodo lahko prilagajale zahtevam strank, da bodo lahko zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in da bodo sledile hitremu tehnološkemu napredku na tem področju.
Ključne besede: internet, elektronsko poslovanje, področja elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, internetno bančništvo, varnost.
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 2149; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (801,86 KB)

83.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE IN NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR
Liljana Ploj, 2010, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot poslovanje bank s strankami preko elektronskih prodajnih poti, ki so zasnovane na sodobni informacijski in komunikacijski tehnologiji. Med sodobne storitve elektronskega bančništva štejemo: bančne avtomate, samopostrežne kioske, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, spletno (internetno) bančništvo in mobilno bančništvo. Banke so te storitve razvile, da bi se prilagodile razmeram na trgu, saj je postala sodobna tehnologija dostopna vsakomur. Uporabniki z uporabo teh storitev prihranijo čas in denar, nudijo pa jim tudi večjo udobnost, saj jih lahko opravljajo kjerkoli in kadarkoli. Dostopne so 24 ur na dan, vse dni v letu. Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor svojim komitentom nudita široko paleto storitev na področju elektronskega bančništva. Obe ponujata telefonsko bančništvo, spletno bančništvo, mobilno bančništvo, bančne kartice ter bančne avtomate. Nova Ljubljanska banka je že ponudila svojim uporabnikom storitev e-računa, ki je pomembna pri poslovanju podjetja z državnimi institucijami in ostalimi pravnimi subjekti na trgu, saj bo olajšal poslovanje v prihodnosti.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, oblike elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, spletno bančništvo, bančni avtomati, Nova Ljubljanska banka d.d., Nova Kreditna banka Maribor d.d..
Objavljeno: 30.08.2010; Ogledov: 1796; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (707,99 KB)

84.
UVAJANJE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE
Mojca Kamenšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Elektronsko poslovanje se je zelo hitro širilo na vseh področjih, in se bo po vsej verjetnosti še dalje. Ponudniki informacijskih sistemov ponujajo vedno nove rešitve za lažje ter bolj varno poslovanje, zato se vsakih nekaj let organizacije odločajo za posodobitev ali zamenjavo že obstoječih informacijskih sistemov. To je popeljalo podjetja in institucije do lažjega, hitrejšega in s finančnega vidika cenejšega poslovanja. Banke so se na začetku morale prilagoditi razmeram na trgu, in tudi same uvesti nove načine poslovanja. Banke so najprej uvedle bankomate, in plačilne kartice, nato pa začele še s poslovanjem preko interneta, ter mobilnega bančništva, kar je pomenilo konec čakanja pred bančnimi okenci. Prebivalstvo in podjetja zato večino bančnih storitev opravljajo preko računalnika.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, zgodovina elektronskega poslovanja, vrste elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, elektronsko bančništvo v Sloveniji, uvajanje elektronskega bančništva, uvajanje elektronskega bančništva na primeru NLB
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1492; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (397,59 KB)

85.
UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV
Aleš Bezjak, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Banka je imela v svojem nastanku in zgodovinskem razvoju raznolike funkcije, od hranjenja takrat kovanega denarja, pa vse do funkcije financiranja. Predvsem raznovrstna ponudba bančnih storitev postaja danes, v obdobju številnih prevzemov, združitev in predvsem močne konkurence med bankami, vse bolj pomembna. V kolikor želi sodobna banka preživeti in uspešno poslovati na trgu, mora svojim komitentom ponujati celo paleto storitev in svoje stranke postavljati na prvo mesto ter jim zagotoviti dostop do najboljših storitev in izdelkov. Predvsem pa si morajo prizadevati, da bodo prihranki njihovih komitentov čim bolj varno naloženi. Zato banke pospešeno iščejo predvsem učinkovite rešitve pri uvajanju njihovih tržnih poti in razširitvi ponudbe bančnih storitev, kar jim omogoča tudi nova tehnologija, ki je v določeni meri spremenila organizacijske prijeme določenih bančnih storitev. Spletno bančništvo je banki ponudilo nove načine in poti komuniciranja ter možnost uvajanja novosti. Danes banka brez podpore elektronskega bančništva in predvsem spletnega bančništva ne bi mogla preživeti. Banka bi počasi začela izgubljati komitente, klasično poslovanje bi predstavljalo velike stroške, ki jih ne bi mogla minimizirati in tako bi izgubila konkurenčno prednost. Pogoj za uspeh je pripravljenost na hitro in konstantno prilagajanje spremembam na trgu, izkoriščanje novih priložnosti in prisluhniti željam komitentov. Banke, ki že poslujejo elektronsko, ugotavljajo, da bi svoje poslovanje lahko še pospešile in pocenile, če bi bilo več njihovih partnerjev pripravljenih na elektronsko poslovanje. Med ovirami za hitrejše uvajanje podjetja navajajo nerazvit domači trg, pomanjkanje ustrezno izobraženih kadrov, visoke stroške informacijske tehnologije, premalo uporabnikov posamezne storitve, nezaupanje, drago in nezanesljivo infrastrukturo ter pomanjkanje ustreznih zakonskih okvirov in družbenega konsenza za uveljavitev informacijske družbe. Ugotavljajo tudi, da bi zagotavljanje nekaterih infrastrukturnih rešitev na ravni države olajšalo uvajanje elektronskega poslovanja.
Ključne besede: Bančne storitve, odjemalci, komitenti, komercialisti, e-bančništvo, spletno bančništvo, elektronsko poslovanje, uvajanje.
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 1855; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

86.
KAKOVOST SPLETNIH STRANI NA PRIMERU NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR
Andreja Korošec, 2010, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo je kakršenkoli način poslovanja z banko, neodvisen od bančne poslovalnice. Na voljo je 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Danes elektronskemu bančništvu predstavljajo največjo nevarnost »Phishing napadi« oz. spletno ribarjenje, s pomočjo katerega poskušajo osebe priti do zaupnih podatkov. Za varnost svojega poslovanja mora v prvi vrsti poskrbeti sam uporabnik in upoštevati navodila banke. Nujo vsake organizacije predstavljajo spletne strani, ki morajo na preprost, hiter in razumljiv način prikazati čim več informacij. Pred samo izdelavo spletne strani je potrebno opredeliti komu bo spletna stran namenjena, ter kakšni so cilji izdelave spletne strani. Kakovost spletne strani je odvisna od njene uporabnosti, funkcionalnosti ter izpolnjevanja namena. Uporabne so tiste spletne strani, ki so: informativne, aktualne, všečne, preproste, hitre ter obiskane. Bolj kakovostna stran ima več obiskovalcev in organizaciji prinaša dobiček, zanemarjanje kakovosti pa lahko prinese organizaciji izgubo.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, prednosti in slabosti, nevarnosti, varnostni mehanizmi, spletna stran, kakovost, uporabnost.
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 1718; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (952,38 KB)

87.
ZLORABE IN PREPREČEVANJE ZLORAB V ELEKTRONSKEM BANČNIŠTVU
Mišo Tanasić, 2010, diplomsko delo

Opis: ZLORABE IN PREPREČEVANJE ZLORAB V ELEKTRONSKEM BANČNIŠTVU
Ključne besede: ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO, PROTOKOLI
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 988; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (715,76 KB)

88.
POSLOVNI VIDIK ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU BANKE SPARKASSE D.D.
Jerneja Kavčič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Za izbrano temo smo se odločili zaradi vedno večjega pomena in razvoja sodobnih tržnih poti v bankah. Zanimalo nas je, na kak način se je tega lotila Banka Sparkasse d.d., kakšne storitve ponuja svojim komitentom in kakšne so prednosti ter slabosti elektronskega bančništva tako za banko kot tudi za komitenta. V prvem delu smo pisali splošno o elektronskem bančništvu. Analitični del pa smo namenili elektronskemu bančništvu banke Sparkasse d.d. (Net.Stik, Tel.Stik, bankomate in plačilne kartice).
Ključne besede: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, Banka Sparkasse, Net.Stik, Tel.Stik
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1482; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (550,36 KB)

89.
ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI NA PRIMERU BANK NKBM IN REIFFEISEN BANK
Matjaž Petek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo želeli raziskati elektronsko bančništvo, katere so njegove prednosti in slabosti le-tega, se seznaniti s ponudbo in storitvami elektronskega bančništva, opisati in raziskati trende in varnost elektronskega bančništva ter elektronske plačilne sisteme. Vse skupaj pa smo podkrepili na primerih elektronskih bančništev v NKBM in Reiffeisen Banki. Hiter napredek informacijske tehnologije je tako vodil v množično uporabo interneta, kar pa je odprlo novo vejo - elektronsko bančništvo. Elektronsko bančništvo torej ponuja veliko prednosti, predvsem omogoča uporabnikom, kot tudi bankam prihranek na času. Banke pa tako lahko ponujajo del svojih storitev praktično 24 ur na dan, vse dni v letu. Z uporabo elektronskega bančništva se tudi pocenijo bančne storitve ter banke niso več omejene na lokacijo bančnih poslovalnic. Pri uporabi elektronskega bančništva pa tudi ne smemo pozabiti na varnost. Banka je dolžna postaviti varne sisteme poslovanja, ki komitentom omogača varno in enostavno uporabljanje bančnih storitev, komitenti pa morajo zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. Seveda pa ne smemo pozabiti na same stranke, saj so prav stranke tiste, zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale le, če bodo korak pred njo.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, prednosti in slabosti elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, elektronski plačilni sistemi, NKBM, Raiffeisen Banka.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1492; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (814,07 KB)

90.
VARNOSTNA POLITIKA INTERNETNEGA BANČNIŠTVA
Ines Karažinec, 2010, diplomsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja ljudje tako rekoč nimajo časa niti za najnujnejše stvari, kaj šele za čakanje v vrsti pred bančnim okencem. Vsi pravzaprav iščejo banko, ki jim bo omogočila čim lažje bančno poslovanje in si želijo, da bi vse ali pa vsaj čim več bančnih poslov lahko opravili od doma, iz pisarne ali tudi s potovanja, saj je takšno poslovanje za komitente bistveno lažje, hitrejše in udobnejše ter nenazadnje tudi občutno cenejše. Danes konkurenca na bančnem trgu banke prisili, da med seboj poenotijo ponudbo storitev e-bančništva. Možnosti poslovanja z banko po elektronski poti namreč postajajo neomejene. Od čisto standardnih opravil, kot sta plačevanje položnic in prenos sredstev med računi, ponujajo tudi konverzijo valut, upravljanje z limiti, pregled kartičnega poslovanja... Nekatere pa ponujajo tudi vpogled v investicijsko poslovanje. Storitve prinašajo še celo vrsto ostalih ugodnosti, predvsem stalen pregled nad finančnim poslovanjem in udobnost opravljanja storitev. Ključnega pomena pri uporabi internetnega bančništva je varnost, saj preko spleta zaupamo zaupne podatke o svojem finančnem stanju. In ravno zaradi tega morajo banke nenehno razvijati in uvajati nove rešitve za zaščito, varnost in zaupnost podatkov. In s tem ko se povečuje število varnostnih postopkov se povečuje tudi število zlonamerne programske opreme ter preciznost in iznajdljivost ljudi, da zaobidejo te varnostne ukrepe. Vseh tveganj pa ni mogoče odpraviti le s tehničnimi ukrepi, temveč je potrebna tudi previdnost uporabnikov, ko gre za hranjenje in varovanje osebnih podatkov ter raznih gesel. Največkrat se namreč izkaže, da je najšibkejši člen v verigi zagotavljanja varnosti prav uporabnik sam. Nobena tehnološka rešitev, ki jo uporabljajo slovenske banke ne more popolnoma izključiti možnosti napada, če uporabnik sam ne poskrbi za uporabo spletne banke v varnem računalniškem okolju. Pri tem pa virusi, trojanski konji in phishing napadi predstavljajo največjo nevarnost. Žal se uporabniki o njih poučijo šele takrat, ko je že prišlo do neljubih posledic oziroma kraje podatkov. Kot smo lahko videli, nobena trenutna tehnologija ne zagotavlja popolne varnosti. Določena stopnja tveganja pri uporabi spletne banke vedno obstaja, ne glede na razna zagotovila, s katerimi banke pridobivajo naše zaupanje.
Ključne besede: Internetno bančništvo, elektronsko poslovanje, varnostna politika, varnost internetnega bančništva, tveganja internetnega bančništva, tehnologija za zagotavljanje varnosti, računalniški kriminal.
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1512; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici