| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 238
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
STORITVE E-BANČNIŠTVA V SLOVENIJI
Tjaša Dilica, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila internet kot osnovni pogoj za nastanek elektronskega bančništva njegovo varnost ter kako se je elektronsko bančništvo razvilo v Sloveniji in kakšni so načrti za razvijanje elektronskega bančništva v bodoče. Elektronsko bančništvo je namreč prijazen način bančnega poslovanja prek interneta. Z uporabo osebnega računalnika hitro in enostavno lahko dostopamo do različnih storitev, ki nam jih nudi banka in lahko pridobivamo različne informacije na tem področju. Diplomsko delo je razdeljeno na tri tematska sklopa. Za takšen način opredelitve sem se odločila zato, da bralcu prikažem najprej internet nato splošno elektronskem bančništvo, šele na to pa prikaz nadaljnega razvoja na področju elektronskega bančništva. Prvi del je namenjen razlagi pojma internet. V tem poglavju je opisano kako internet deluje, opisani so njegovi sestavni deli za delovanje ter storitve, ki nam internet nudi. Drugi del je namenjen elektronskemu bančništvu in varnosti elektronskega bančništva. Opredeljeno je kaj elektronsko bančništvo predstavlja, njegova zakonska podlaga ter storitve, ki jih nam nudi. Pri varnosti elektronskega bančništva pa so opredeljeni njegove nevarnosti ter varnostne mehanizme, ki jih lahko uporabimo. Tretji je del pa je namenjen izključno elektronskemu bančništvu v Sloveniji, ponudba slovenskih bank ter načrti za nadaljnji razvoj elektronskega bančništva. Elektronsko bančništvo je za banke izrednega pomena. Seveda pa se banke zavedajo, da je njegov cilj je zadovoljen odjemalec, z njim pa mora posledično temu krepiti predvsem dobre odnose ter v nadaljevanju omogočati nadaljno širitev in obseg in imeti tendenco na kakovost poslovanja.
Ključne besede: internet, elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, banka, elektronski podpis, elektronsko poslovanje, varnostni ukrepi
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 2204; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (349,77 KB)

72.
VLOGA DIGITALNIH POTRDIL PRI ELEKTRONSKEM POSLOVANJU
Tjaša Zorman, 2009, diplomsko delo

Opis: Uporaba elektronskega poslovanja je danes v svetu in pri nas zelo razširjena. Število uporabnikov elektronskega bančništva kot elementa elektronskega poslovanja se je od leta 2000 do leta 2008 povečalo skoraj za 30-krat. Vedno večje število uporabnikov kaže na pomembnost in uporabnost elektronskega bančništva pri nas. Del uspešnosti elektronskega bančništva lahko pripišemo njegovi varnosti, ki s svojimi elementi sodi v sam vrh kakovosti. Uporabniki elektronskega bančništva se zavedajo, da njegova uporaba prinaša ogromno prednosti: prihranek časa, denarja, hitro in pregledno poslovanje ter možnost uporabe elektronske banke 24 ur na dan. Vse to je pripomoglo k vedno večjemu število uporabnikov elektronskih bank pri nas. Pa vendar obstajajo tudi slabosti, ki glede na rezultate statistike, ne pretehtajo prednosti, ki jih ponuja elektronsko bančništvo. Med slabostmi bi lahko v prvo vrsto postavili varnost. Vendar pa se moramo zavedati, da tudi ta slabost po časi izginja oziroma se bo počasi prelevila v prednost. Tehnologija dela namreč na tem, da vedno več pozornosti preusmerja v ta segment elektronskega bančništva, kar je z vidika uporabnika zelo pomembno, saj je v večini element varnosti zelo pomembna točka, kadar uporabnik tehta med prednostmi in slabostmi uporabe elektronskega bančništva. Primer zelo varne uporabe elektronskega bančništva je nedvomno uporaba digitalnega certifikata SIGEN-CE, saj uporablja najbolj napredne identifikacijske in varnostne tehnologije. Prav tako se lahko k temu pridružita tudi AC-NLB in POŠTA®CA. Vsi trije overitelji digitalnih certifikatov pri nas upoštevajo in uporabljajo najnovejše standarde in mehanizme za zagotavljanje varnosti. Tehnologija njihove uporabe je na visokem nivoju in ne dopušča napak.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, kvalificirani digitalni certifikat, overitelj digitalnih potrdil, varnost, šifriranje, digitalni podpis, AC-NLB, SIGEN-CA, POŠTA®CA.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1580; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

73.
74.
INFORMACIJSKA PODPORA KARTIČNEGA POSLOVANJA
Mojca Blažič, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj informacijske tehnologije je glavni povzročitelj razvoja elektronskega poslovanja in s tem tudi elektronskega bančništva. Konkurenca je banke pripeljala do ponudbe različnih storitev preko telefona, bančnih avtomatov, interneta. Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot opravljanje vseh bančnih storitev, ki se opravljajo po elektronski poti. Elektronske bančne storitve so na voljo 24 ur na dan in 365 dni v letu, ki jih lahko opravimo kar iz domačega naslonjača, zato tudi ne potrebujemo pomoči bančnih uslužbencev. Elektronsko bančništvo lahko razdelimo na e-bančništvo med bankami, e-bančništvo pri poslovanju s strankami in e-bančništvo v banki. Za nas je najpomembnejša veja elektronsko bančništvo pri poslovanju s strankami. Razdelimo ga na bančništvo od doma, samopostrežne aparate in plačilne kartice. V Sloveniji se je razvoj kartičnega poslovanja začel v zgodnjih 90-ih letih, ko je Banka Koper razvila plačilno kartico Activa. Kasneje so se temu pridružile še ostale banke, in tako se je pričel razvijati kartični sistem v Sloveniji. Danes različne banke izdajajo različne vrste plačilnih kartic. Najpogostejše med njimi so Maestro, MasterCard in Visa. Nekatere izmed njih se uporabljajo samo v Sloveniji, druge pa so mednarodne kartice in se lahko uporabljajo tudi v tujini. Banke izdajajo tudi različne poslovne kartice, ki so namenjene poslovnežem in samostojnim podjetnikom, ki razpolagajo z denarjem podjetja. Veliko je tudi partnerskih kartic, s katerimi lahko pridobimo različne ugodnosti podjetij, ki skupaj z bankami izdajajo te kartice. Z razvojem kartic se povečuje tudi število zlorab. Za boljšo varnost je najbolje, da kartico takoj, ko jo dobite, podpišete. Priporočljivo je tudi redno pregledovanje bančnih izpiskov in preverjati, če so transakcije pravilno zabeležene. Danes že obstajajo laserske kartice, ki so opremljene z optičnim refleksijskim trakom in sodijo med najvarnejše kartice.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, plačilne kartice, bankomati, POS terminali
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 1182; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

75.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA MED NAJVEČJIMI SLOVENSKIMI IN SVETOVNIMI BANKAMI S POUDARKOM NA SPLETNEM BANČNIŠTVU
Aleš Lipovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ko je informacijska tehnologija prišla na določeno stopnjo razvitosti in ko je internet prestopil prag večine domov v razvitih državah sveta je to v bančništvu sprožilo revolucijo velikih razsežnosti. Konkurenca je samo še poskrbela, da so prav vse sodobne banke stopile v korak s časom in svojim komitentom ponudile možnost poslovanja preko spleta. Seveda so banke na začetku internet izkoriščale zgolj v oglaševalske in informativne namene, vendar pa je s časom to prešlo na stopnjo, ko lahko komitenti prav vse, oz. večino bančnih poslov, za katere so prej morali obiskati bančno poslovalnico, opravijo kar od doma ali iz službe. V Sloveniji elektronsko bančništvo po zadnjih podatkih uporablja 21 % komitentov slovenskih bank. Ti podatki sicer izhajajo iz leta 2008, zaradi česar verjamem, da je odstotek danes že nekoliko višji. Vendarle pa bode v oči podatek, da Slovenija še zmeraj precej zaostaja za evropskim povprečjem 27 držav, ki pa ga tvorijo tudi države, kot so Romunija, Bolgarija in Grčija, ki ga vlečejo zelo navzdol. Prednosti uporabe spletnega bančništva je veliko. Tiste, ki jih banke najpogosteje omenjajo, so prihranek denarja in časa, možnost poslovanja 24 ur na dan vse dni v letu, zasebnost, varnost ter preprostejše življenje. Na drugi strani so tudi slabosti, ki jih banke nerade omenjajo, vendar pa to ne pomeni, da ne obstajajo. Med drugim so tako še zmeraj prisotne psihološke ovire uporabnikov, nezaupanje v tehnologijo in varnost. Banke pa imajo velike stroške investiranja, razvijanja ter usposabljanja osebja. Primerjava slovenskih in tujih bank kaže, da slovenske banke v določenih segmentih sicer zaostajajo za najrazvitejšimi bankami, vendar pa vztrajno sledijo in se trudijo izboljšati ter zadovoljiti svoje komitente. V zadnjih nekaj letih je spletno bančništvo izredno napredovalo. Strokovnjaki trdijo, da bo napredovalo še bolj, da se bo bolj razvijalo in da se ga bodo komitenti v prihodnosti še bolj posluževali. Glede na to, da razvoj informacijske tehnologije poteka eksponentno in da je uporabnikov interneta zmeraj več, je težko napovedati, kako bodo stvari videti v Sloveniji in v svetu čez 15 ali 20 let. Verjamem pa, da bodo precej drugačne od današnjih. Trendi kažejo, da se bodo delovna mesta v bankah pričela postopoma ukinjati, zamenjala jih bosta tehnologija in umetna inteligenca. Ljudem, ki so komitenti najrazvitejših bank, že danes ni potrebno prestopiti praga svoje banke in lahko kljub temu odprejo različne račune in poslujejo preko spleta. S prihodom mlajših generacij pa se bo ta trend le še stopnjeval.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, slovenske banke, internetno bančništvo, storitve spletnega bančništva
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 1591; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

76.
INFORMACIJSKA PODPORA ENOTNEMU OBMOČJU ELEKTRONSKIH PLAČIL V EU
Mihaela Kocbek, 2010, diplomsko delo

Opis: Najnovejše pridobitve v oblikovanju naše civilizacije so nedvomno posledice razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter vse večje izenačenosti pri dostopu do storitev, ki nam jih ponuja svetovni splet. Vse več ljudi uporablja internet na vseh področjih. Tako danes skoraj ni več področja, ki uporabniku ni dostopen preko svetovnega omrežja — interneta. Z razvojem interneta je prišlo do nove »revolucije«, ki je prinesla spremembe na mnoga področja. Kljub temu da ga poznamo že desetletja, še vedno velja za izjemno hitro rastoče področje novih komunikacijskih storitev. V diplomski nalogi sem predstavila elektronsko bančništvo kot eno izmed bolj zanimivih področij elektronskega poslovanja. Ugotovila sem, da ima e-poslovanje več prednosti kot slabosti, zato se njegova uporaba iz leta v leto rahlo zvišuje. Kot je razvidno iz diplomske naloge, je bil moj namen predstaviti elektronsko bančništvo za fizične osebe ter prikazati pomembnost le-tega danes in v prihodnosti. Pri tem sem se osredotočila na elektronsko bančništvo Raiffeisen banke in predstavila RaiffesenNET. V nadaljevanju sem predstavila še projekt SEPA, ki bo kot celosten rezultat viden v bližnji prihodnosti. Projekt SEPA je v sklepnih fazah poenotenja evropskega plačilnega trga v 29 državah, ki naj bi omogočil večjo konkurenčnost in preglednost ter predvsem za končne uporabnike najpomembnejše poenostavil in pocenil uporabo plačilnih sistemov v tujini. Projekt SEPA si zagotovo zasluži širšo pozornost, pri čemer na svojo vlogo pri tem poleg bank ne smejo pozabiti niti država niti mediji. SEPA bo postala realnost le tedaj, ko bo za vsa plačila v evrih na območju EU obveljalo, da se bodo obravnavala kot domača plačila in bo odpravljena obstoječa diferenciacija med plačili znotraj nacionalnih meja in čezmejnimi plačili. Zavedanje o SEPI je v Sloveniji najnižje v Evropski uniji. Ironično pri vsem tem pa je, da smo tudi po priznanjih tujih strokovnjakov na samem vrhu po razvoju in uporabi sodobnih plačilnih tehnologij. SEPA je že delno odpravila »geografske« meje na področju plačil znotraj evroobmočja. Na tak način bo zagotovljena povezanost trga plačil in kot posledica tega večja gospodarska korist. Ne vem, kako bodo banke videti čez dvajset let. Verjamem pa, da bodo precej drugačne od današnjih, drugačna bo tudi njihova informacijska podpora. Glede na to, kaj se dogaja v zadnjih letih, lahko mirno rečem, da bodo še bolj prilagojene strankam.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: plačilni sistem, elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, RaiffeisenNET, SEPA, evroobmočje, enotno območje plačil.
Objavljeno: 25.08.2010; Ogledov: 1302; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (950,58 KB)

77.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO S POUDARKOM NA MOBILNEM BANČNIŠTVU
Dragica Šorn, 2010, diplomsko delo

Opis: Dandanes smo priča bliskovitemu razvoju sodobnih tržnih poti in njihovih ponudb. Mednje sodita tako elektronsko, kot tudi mobilno bančništvo. Potrošniki postajajo vse zahtevnejši, zahtevajo produkte, ki so prilagojeni njim in njihovim željam. Skladno s tem tudi banke niso mogle ostati na standardni ponudbi storitev, ampak so jih sami porabniki, kakor tudi konkurenca, prisilili k nadaljnjemu razvoju. Ugotovili smo, da se ponudba primerjalnih bank bistveno ne razlikuje, kajti ko ena banka uvede novo storitev, ji kaj hitro sledijo tudi ostale. Elektronsko bančništvo se je v zadnjem desetletju izkazalo za eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev. Za ponudnike je ključnega pomena pridobitev kakovostne splošne slike o panogi. Glavni dejavniki, ki vplivajo na uporabo elektronskega bančništva so predvsem skrb za varnost oziroma zasebnost, finančna tveganja, način dojemanja prednosti in uporabnosti storitve, ter odnos do spletnih storitev nasploh. Mobilni telefon danes predstavlja nujen informacijski in storitveni pripomoček. In WAP je s svojo tehnologijo odprl nove komunikacijske in poslovne možnosti. Tako je prav opravljanje bančnih storitev eno od pogostejših opravil, ki jih imetniki ustreznih telefonov lahko opravljajo neodvisno od kraja in časa. Največ pomislekov je seveda prisotnih zaradi varnosti. Absolutne varnosti ni, ne v klasičnem ne v računalniškem svetu. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove varnosti, da lahko varno posluje pri uporabi elektronskega in mobilnega bančništva. Celovite varnosti ne more zagotoviti samo banka, za varnost morajo v prvi vrsti poskrbeti uporabniki sami. Ponudba elektronskega in mobilnega bančništva bo v prihodnje ena izmed ključnih momentov pri odločanju za izbiro banke, spletne storitve bodo postale ključni faktor pri ohranjanju oziroma pridobivanju ali izgubi tržnega dela med komitenti.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti, varnost poslovanja, NLB Moba, prednosti in slabosti poslovanja, pogoji in oprema, SKB banka, Abanka Vipa, Nova Ljubljanska banka, Nova KBM.
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 1869; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (598,75 KB)

78.
INTERNETNO BANČNIŠTVO ZA PODJETJA NA PRIMERU POŠTNE BANKE SLOVENIJE D.D.
Mojca Bergauer Jarc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano elektronsko bančništvo s poudarkom na internem bančništvu. Tema je bila izbrana z moje strani zaradi zanimanja, skozi diplomsko delo pa je bilo znanje o tej temi nadgrajeno. Diplomska naloga je razdeljena v dva tematska sklopa, v katerem je zajeto elektronsko bančništvo tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. V prvem tematskem sklopu je bil zajet teoretičen del opredelitve elektronskega bančništva s poudarkom na internetnem bančništvu. Opisano je delovanje elektronskega bančništva, katere storitve ponuja, prodajne poti in varnost poslovanja. Drugi tematski sklop je izključno namenjen praktičnemu prikazu internetnega bančništva za podjetja na primeru Poštne banke Slovenije d.d.. Na začetku je najprej na splošno in kratko predstavljena Poštna banka Slovenije in ponudbo elektronske banke ter njena funkcionalnosti. V nadaljevanju so opisane storitve plačilnega prometa in varnost elektronskega poslovanja ter primerjava dveh ponudnikov programske opreme Hermes SoftLab d.d. in Halcom d.d. z vidika uporabnikov. Poseben poudarek je na razvoju oz. nadgradnji programske opreme in razširitvi ponudbe internetne banke. Opredeljeno je internetno bančništvo za pravne osebe. Internetni način poslovanja pomeni prihranek dragocenega časa, je enostavne uporabe in hkrati prinaša posodobitev bančnega poslovanja. S tem načinom se odpirajo nove tržne poti, preko katerih se komitent poveže z banko. Prav komitenti pa so tisti zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale samo, če bodo korak pred njimi.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, banka, komitent, elektronski denar, mikroplačila, POS delovna mesta, internet, Poštna banka Slovenije, elektronska banka, Hermes SoftLab d.d., Halcom d.d., e - računi, direktne bremenitve SEPA
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 2263; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

79.
VKLJUČEVANJE PODJETIJ V EVROPSKE ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME
Sebastijan Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Področje elektronskih plačilnih sistemov je v razvitih tržnih gospodarstvih v neprestanem preoblikovanju. Tehnološki napredek povezan z informacijskim in komunikacijskim sistemom zahteva od bančnega sektorja neprestano razvijanje hitrejših, varnejših in zanesljivejših plačilnih sistemov. Evropski plačilni sistemi obdelujejo plačila velikih in malih vrednosti, ki so določena z mejno vrednostjo 50.000 evrov. Kljub določenemu mejnemu znesku lahko plačilni sistem, ki je zasnovan za procesiranje plačil velikih vrednosti, obdeluje tudi plačila malih vrednosti. Najpomembnejša evropska plačilna sistema sta sistem TARGET in TARGET2, ki omogočata avtomatizirane hitre izvršitve. Plačila velikih vrednosti so obdelana v sistemih TARGET2 in EURO1, obdelava plačil malih vrednosti pa poteka predvsem v plačilnih sistemih STEP1 in STEP2, ki ju je razvilo bančno združenje EBA. Vključevanje držav v EU ni odpravilo razlik med domačimi in čezmejnimi plačili, kar je ovirale inovacije in konkurenco. Proces integracije evropskih držav v EMU je povzročil večjo konkurenco med ponudnicami plačilnih storitev. Tako so se morale evropske banke soočiti z nižjimi prihodki, za svoje komitente pa morajo ponujati nove plačilne storitve. Območje SEPA obsega integriran trg plačilnih storitev, v katerem ni razlikovanja med domačimi in čezmejnimi plačili. V območju tako razvijajo SEPA plačilne instrumente kreditnih plačil, direktnih bremenitev in kartičnega poslovanja. Podjetja se lahko vključujejo v sisteme elektronskega denarja preko sistemov Ecash in Netcash, ki opredeljujeta plačila zelo malih vrednosti. Za plačila velikih vrednosti so zasnovani sistemi elektronskih čekov, za plačila malih vrednosti pa se uporabljajo sistemi elektronskega bančništva in pametnih kartic, ki jih opredeljujeta sistem Mondex in Geldkarte.
Ključne besede: elektronski plačilni sistem, TARGET, TARGET2, EURO1, STEP1, STEP2, EMU, SEPA, elektronski denar, elektronski čeki, elektronsko bančništvo, pametne kartice.
Objavljeno: 17.08.2010; Ogledov: 1596; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (740,91 KB)

80.
ANALIZA UPORABE INTERNETENEGA BANČNIŠTVA ZA FIZIČNE OSEBE V SLOVENIJI
Polona Strmšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem vsakdanjem življenju se elektronski mediji vse bolj pojavljajo. Vodilni komunikacijski sistem postaja internet, kar se odraža v vseh panogah gospodarstva. Tega se zavedajo tudi banke, kjer je internet največ prispeval k uveljavitvi internetnega bančništva, s katerim so izginile časovne in geografske ovire poslovanja, bančništvo pa je dobilo globalen pomen. V diplomskem delu smo se odločili, da bomo obravnavali internetno bančništvo fizičnih oseb v Sloveniji in s pomočjo ankete ugotovili, v kolikšni meri ga uporabljajo ter kaj menijo o njegovi uporabi. Uvodoma predstavimo elektronsko bančništvo, njegove storitve, varnost in zaščito podatkov. V nadaljevanju se podrobneje posvetimo enemu segmentu elektronskega bančništva, in sicer internetnemu bančništvu. V tem poglavju vključimo internet, uvajanje in uporabo internetnega bančništva, bančne storitve, ki jih nudi, prednosti in slabosti le tega, tako za banko kot komitenta in internetno bančništvo v Sloveniji, kjer predstavimo tudi banke, ki ga nudijo. V zadnjem poglavju predstavljamo rezultate raziskave glede uporabe internetnega bančništva fizičnih oseb, na podlagi izvedene ankete. Banke se zavedajo, da je njihova prisotnost na internetu, ne samo ena izmed storitev, temveč predstavlja nujnost in bo v prihodnosti tudi ključnega pomena za sam obstoj banke. Stranke zahtevajo vedno več in njihovim željam je potrebno prisluhniti, saj se ljudje vedno bolj odločajo za opravljanje bančnih poslov preko interneta, kar narekuje današnji tempo življenja. Opuščanje klasičnega načina poslovanja, pa strankam omogoča bančne storitve opraviti hitreje, ceneje, kadarkoli in kjerkoli, ne da bi bilo potrebno zanje čakati v vrsti pred bančnim okencem.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, internet, internetne bančne storitve, internetno bančništvo
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1422; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (677,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici