| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
SIVA EKONOMIJA IN DAVČNE UTAJE V SLOVENIJI
Polona Praznik, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovensko gospodarstvo poleg formalnega dela spremlja tudi neformalni del aktivnosti, pri katerem udeleženci delujejo v prid lastnih koristi in v breme proračuna države ter splošne gospodarske uspešnosti. Spodbujevalci sive ekonomije in utajevanja davkov se izogibajo predpisom, ne prijavljajo dohodka iz dejavnosti, ne plačujejo prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, se izogibajo številnim obdavčitvam ter s svojim delovanjem negativno vplivajo na številne panoge gospodarstva. Zanimanje za delovanje v sivi ekonomiji in poskuse utajevanja je vse večje, kar kažejo tudi številni vzroki. Davčne utaje so zaznane kot nezakonita izogibanja plačevanja davčnih obveznosti, katerih vzroki so vse večja bremena obdavčitev. Takšen vzrok in mnogi drugi se pojavljajo tudi kot povzročitelji dejavnosti sive ekonomije. V boju proti zmanjševanju gospodarske uspešnosti in javnofinančnega primanjkljaja se ministrstva s pripadajočimi inšpektorati spopadajo in trudijo izvesti strateško učinkovite ukrepe, da bi poleg sankcioniranja kršitev zajezili svetovna fenomena: sivo ekonomijo in davčno utajo.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčna utaja, neformalno gospodarstvo, formalno gospodarstvo, delo na črno, breme obdavčitev, neregistrirane dejavnosti, plačilna nedisciplina, sezonsko delo, sosedska pomoč, javnofinančni prihodki, davčne blagajne, elektronski plačilni sistemi.
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 1896; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (530,40 KB)

2.
PRIMERJAVA SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA FIZIČNE OSEBE
Sašo Bezjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Za ekonomski tržni sistem je pomembno, da ima vzpostavljen varen in zanesljiv plačilni sistem. Plačilni sistem se oblikuje glede na potrebe trga in more rast trga dohajati, zato je pomembno, da je pri tem zmožen nuditi stabilnost in varnost. Udeleženci plačilnih sistemov so centralna banka, poslovne banke in druge kreditne institucije. Primarna funkcija centralne banke je izdaja gotovine, poslovna banke pa sprejemajo depozite in dajejo posojila. Plačilni sistem je skupek postopkov, pravil, instrumentov in standardov, ki se uporabljajo za poravnavo obligacijskih postopkov. V Evropi je sistem TARGET2 nadomestil plačilni sistem TARGET. To je bruto sistem poravnave v realnem času, preko katerega banke obdelujejo plačilne naloge. Slovenija je vključena v ta sistem od leta 2007. Evropske države še so vključene v plačilne sisteme EURO1, STEP2 in SEPA. Pomemben del plačilnega sistema so plačilni instrumenti. Delimo jih na gotovinska in negotovinska plačila. Po pravni obliki pa jih delimo na kreditna in debetna plačila. Največ maloprodajnih poslov se plača z gotovino, negotovinska plačila pa predstavljajo največji del celotne vrednosti plačil v današnji ekonomiji. Za plačevanje spletnih storitev se uporabljajo spletni plačilni instrumente. Delimo jih na sisteme lastniških računov in sisteme na osnovi bančnih računov. Spletni plačilni instrumenti na osnovi lastniških računov omogočajo interne transakcije brez posredovanja banke, pri sistemih bančnih računov pa transakcije potekajo preko računov, ki so v lasti bank. Vsi plačilni instrumenti uporabljajo varnostne elemente, ki zagotavljajo varnost in zasebnost pretoka podatkov. Spletni plačilni instrumenti, ki so trenutno na voljo, so plačilne storitve elektronskega bančništva, plačilne kartice, e-denarnice in Moneta. Plačilne instrumente smo med seboj primerjali s pomočjo primerjalne tabele, kjer smo uporabili različne kriterije in tako ugotovili prednosti in slabosti določenih spletnih plačilnih instrumentov.
Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, target2, euro1, step2, sepa, spletni, elektronski, spletni plačilni instrumenti, elektronski denar, spletna banka, spletna denarnica, e-denarnica, moneta, plačilne kartice
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1320; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (626,91 KB)

3.
PRIMERJAVA KLASIČNEGA NAČINA POSLOVANJA IN E-POSLOVANJA MED PODJETJI IN POTROŠNIKI (B2C)
Sanja Hanžič, 2012, diplomsko delo

Opis: Z razvojem računalnikov se je razvilo računalniško omrežje, ki je vodilo v širitev interneta in njegove uporabe. Njegova uporaba se je tako razširila, da smo prešli v poslovanje preko spleta. Danes sta e-poslovanje in klasično poslovanje prisotna v poslovnem procesu, razlika med njima je le v načinu poslovanja. Klasični način poslovanja je še vedno pomemben del v določenih poslovnih procesih. Brez njega poslovanje v računovodstvu skorajda ni mogoče, saj so tukaj prisotni papirnati prejeti ali izdani računi. Arhiviranje le-teh v fascikle prinaša za sabo dolgotrajno iskanje, kar pa je zelo zamudno delo. Na drugi strani pa se srečujemo z vrsto elektronskega poslovanja, z elektronskim plačevanjem, varnostjo, ki je izrednega pomena tako za posameznika kot tudi za podjetja, in z e-arhivom. Takšno poslovanje omogoča hitrejši proces, ugodnejši nakup in prihranek časa. Katero poslovanje je boljše za podjetja in posameznika? O tem odloča vsak sam, saj ima svoje kriterije o načinu poslovanju.
Ključne besede: e-poslovanje, e-plačilni sistemi, elektronski denar, elektronski ček, moneta, paypal, e-arhivi, varnost, javni in zasebni ključ, elektronski podpis, elektronski certifikat, gesla, požarni zid
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1879; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici