Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temni splet je virtualni prostor, ki omogoča izvrševanje kaznivih dejanj na daljavo po vsem svetu na relativno preprost in anonimen način. Enostaven dostop, težka identifikacija uporabnikov, pestra ponudba blaga in storitev, možnost plačevanja le-teh s kripto valutami ter neuspešen kazenski pregon so okoliščine, zaradi katerih je temni splet s svojimi črnimi virtualnimi tržnicami postal zlata jama za izvršitelje kaznivih dejanj. Kripto valute ob potrebnem znanju in zadostni previdnosti uporabnika namreč skoraj popolnoma onemogočajo preiskovanje kaznivih dejanj s pomočjo toka denarja. Izvršitelji kaznivih dejanj pa vendarle niso edini uporabniki temnega speta, razlogov za njegovo uporabo je več in niso nujno kriminalne narave. Tako ga uporabljajo novinarji, prebivalci držav, v katerih oblast onemogoča dostop do informacij iz zunanjega sveta ali z njimi manipulira, in osebe, ki želijo brskati po običajnih spletnih straneh z večjo mero anonimnosti. Sprva skrajno neučinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj na temnem spletu se je v zadnjih letih bistveno izboljšal. Za to so v največji meri zaslužni razvoj tehnološko sofisticiranih orodij za identifikacijo uporabnikov, prilagoditev zakonodaje za uporabo le-teh s strani organov pregona in večletne izkušnje na tem področju. Ker tehnologija je in vedno bo korak pred pravom, je pomembno, da se zakonodaja, zlasti na področju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so pri kibernetskih kaznivih dejanjih nepogrešljivi, tudi pravočasno prilagaja tehnološkim spremembam. Kibernetska kriminaliteta je aktualna tema, o kateri se je v Sloveniji do sedaj vse premalo govorilo. Tudi za slovenska sodišča so kazniva dejanja na temnem spletu relativno nepoznana. Z njimi se sicer že nekaj časa soočajo sodišča drugod po svetu, v Združenih državah Amerike je tako prišlo že do vrste obsodilnih sodb, v Evropski uniji pa imajo tovrstne izkušnje predvsem nemška in nizozemska sodišča.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, temni splet, TOR, prikriti preiskovalni ukrepi, NIT, memex, »honeypot« pasti, preiskava elektronskih naprav, elektronski dokazi, jurisdikcija
Objavljeno v DKUM: 27.06.2019; Ogledov: 1645; Prenosov: 255
Celotno besedilo (894,78 KB)

Opis: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ter neupravičeno slikovno snemanje sta kot kaznivi dejanji določena v Kazenskem zakoniku. Kaznivi dejanji predstavljata hkrati tudi kršitev ustavne pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, vendar ne predstavljata kršitve v primeru, ko gre za varovanje v luči okoliščin konkretnega primera pomembnejše ustavne pravice. V takšnih primerih nastane kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer najpogosteje med pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico, ki zagotavlja varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic. Takšno nasprotje med ustavnima pravicama se ne presoja s pomočjo načela sorazmernosti, ampak z metodo razlage, ki se imenuje praktična konkordanca. Pravilo praktične konkordance, poenostavljeno rečeno s tehtanjem pomena pravic v okoliščinah konkretnega primera določi, kateri kolidirajoči pravici je dana prednost. Rezultat kolizije ustavnih pravic ima lahko za posledico, da je zaradi zasledovanja pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ali katere druge ustavne pravice določeno prisluškovanje in zvočno snemanja ali slikovno snemanje upravičene narave. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu zasnovan v treh stopnjah. Zaradi omenjenega se postavlja vprašanje, ali se kolizija ustavnih pravic, v skladu s katero je bilo snemanje osebe upravičeno, rešuje na ravni biti (prva stopnja) ali v okviru protipravnosti (druga stopnja). Kazensko pravo vsebuje tudi izjeme, ki dajejo podlago za uporabo zvočnega in slikovnega snemanja. Utemeljeno uporabo naprav za tovrstno snemanje med drugimi dovoljujejo ukrepi, poimenovani prikriti preiskovalni ukrepi, ki predstavljajo upravičljivo prisluškovanje, zvočno in slikovno snemanje ter posledično izjeme od kaznivih dejanj neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja ter neupravičenega slikovnega snemanja. Izpostavljena je posebnost elektronskega dokaza kot dokaznega sredstva, ki nakazuje, da je potrebno elektronski dokaz zaradi svojevrstnosti v določenih primerih obravnavati izven že poznanih oblik dokaznih sredstev. Ker lahko pride do razhajanj med standardi, ki so uveljavljeni v materialnem delu kazenskega prava, in med tistimi, ki oblikujejo kazensko procesno pravo, je opravljena primerjava med pravno dopustnostjo tehničnih posnetkov kot dokaznega sredstva in ravnanja, ki pomeni neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ali neupravičeno slikovno snemanje. Izbrana je pomembnejša sodna praksa slovenskih sodišč z namenom dodatne razjasnitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja oziroma kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja ter z namenom orisa kolizije ustavnih pravic, povzročene s snemanjem posamezne osebe ali njenega ravnanja.
Ključne besede: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, neupravičeno slikovno snemanje, kolizija ustavnih pravic, praktična konkordanca, osebnostne pravice in svoboščine, elektronski dokazi, prikriti preiskovalni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 2216; Prenosov: 719
Celotno besedilo (993,58 KB)

Ključne besede: računalniška forenzika, računalniška kriminaliteta, elektronski spomin, pridobivanje podatkov, digitalni dokazi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.08.2010; Ogledov: 2550; Prenosov: 395
Celotno besedilo (1,92 MB)