1. Uporaba (prednosti in slabosti) elektronske zemljiške knjige v praksiMaja Miklič, 2016, diplomsko delo Opis: Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik, skoraj neomejen. Dostop do razno raznih informacij je lažji kot kadarkoli prej, predvsem po zaslugi internetne tehnologije, ki nudi povezavo in interakcijo med ljudmi na način, kot ga doslej še ni bilo. Po zaslugi interneta, ki spreminja svet v globalno vas se spreminja način razmišljanja ljudi. Odpira se nov virtualni svet v katerem je vse mogoče in v katerem imamo dostop do neomejenih količin podatkov. Uporaba interneta in pridobivanje podatkov na način, kot ga le-ta omogoča je postala uporabnikom samoumeven in vedno na razpolago.
V diplomski nalogi bom prikazala kako informacijska tehnologija vpliva na razvoj in informatizacijo Zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega prava.
Z mesecem majem, leta 2011 so se začela uporabljati spremenjena pravila Zakona o zemljiški knjigi. Eden izmed poglavitnih namenov novele ZZK-1C je bila celovita informatizacija vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo oziroma racionalizacija poslovanja zemljiškoknjižnega sodišča (informatizacija glavne knjige). Z novelo ZZK-1C so se temeljito spremenila nekatera do sedaj veljavna pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava.
Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik. Stari način vodenja zemljiške knjige je povozil čas, in na mestu je bilo, da se je tudi zemljiškoknjižno področje posodobilo, informatiziralo, tako kot so se pred njim že mnoga druga pravna področja.
Zemljiškoknjižno pravo v Sloveniji velja za zelo ustaljeno področje, ki ga do leta 2011 niso pretresale velike spremembe in kot se za tako normirano pravno področje spodobi, je nov zakon temeljito posegel v omenjeno področje. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša tako napreden in sofisticiran informacijski sistem je ta hkrati prinesel tudi nove probleme in izzive. Z zemljiško knjigo se slej ko prej sreča vsak državljan, vsaj enkrat v življenju, mnogi povprečni (registrirani) uporabniki so mnenja, da je bila prejšnja ureditev preprostejša, sestava zemljiškoknjižnih izpiskov z listi A, B, C preglednejša in predvsem uporabnikom prijaznejša. Niso bile redke kritike, da se povprečni uporabnik v elektronski zemljiški knjigi (v nadaljevanju e-ZK), ki je začela delovati 1. maja 2011 ni znašel najbolje, saj je novela ZZK-1C ukinila vsem dobro znano sestavo zemljiške knjige. Na tem mestu izpostavljam, da so uporabniku zemljiške knjige na voljo zelo dobrodošla pojasnila k zakonu o zemljiški knjigi prof. Matjaža Tratnika in prof. Dr Renata Vrenčurja, nadalje uvodna pojasnila k ZZK-1 dr. Nine Plavšak.
Nova ureditev predstavlja in uvaja veliko novosti na področju zemljiškoknjižnega prava, menim, da predvsem za mlajšo, informacijski tehnologiji naklonjeno generacijo, prav gotovo večino pozitivnih in zelo dobrodošlih. Sistem je odprt zelo širokemu krogu ljudi, ter od njih terja primerno informacijsko opremljenost in znanje. V diplomski nalogi se bom osredotočila na sam informacijski sistem ter predstavila širši vpogled v delo z nepremičninami, ki ga digitalna doba nudi.
Na spletu lahko danes najdemo veliko različnih portalov, ki nudijo podatke o nepremičninah. Samo iskanje teh informacij je v veliki večini brezplačno, od uporabnika se zahteva le, da se registrira z uporabniškim imenom in geslom.
Danes je na voljo veliko inštrumentov s katerimi se pridobi vpogled na trg nepremičnin. Razni spletni portali so uporabniku v veliko pomoč pri pridobivanju podatkov o nepremičninah, nekateri so tehnološko zelo dovršeni. Zemljiška knjiga kljub vsemu ostaja zlata krona zemljiškoknjižnega prava in kot taka edina zanesljiva in kredibilna evidenca, ki pa je v koraku s časom oziroma tehnološkim razvojem. Elektronska zemljiška knjiga zasleduje svoj namen in na podlagi sprememb in dopolnitev nadalje zasluženo nosi ime javna, morda bolj kot kadarkoli doslej. Ključne besede: : elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, Center za informatiko, e-sodstvo, spletni portal. Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1294; Prenosov: 137
Celotno besedilo (614,56 KB) |
2. ELEKTRONSKA ZEMLJIŠKA KNJIGA IN AKTUALNA SODNA PRAKSAMeta Rus, 2016, diplomsko delo Opis: Elektronska zemljiška knjiga predstavlja bistveno prenovo sistema za vpisovanje pravic in predlaganjem predlogov v zemljiško knjigo. Ta sistem prinaša predvsem veliko prednosti, ker pa sem s sistemom seznanjena tudi na svojemu delovnem mestu, vem, da se predvsem kvalificirani uporabniki pri delovanju elektronske zemljiške knjige srečujejo z marsikatero slabostjo. Težave se pojavljajo tako pri različnih odločitvah sodišč, interpretacij zemljiško knjižnih referentov in neprilagojenosti samega sistema, predvsem pri napačno vpisanih pravicah, bodisi, da je do tega prišlo zaradi napačnega predlaganja zemljiškoknjižnega predloga, zaradi zmote zemljiško knjižnega sodišča ali pa pri prepisu/prenosu podatkov iz fizično vodene zemljiške knjige. Nadalje je skoraj nemogoče priti do odgovora ali pomoči v primeru tehničnih težav, saj je tehnična podpora, ki je namenjena pomoči uporabnikom, zelo počasi odzivna, kar privede predvsem do težav, ko je treba določeno pravico ( npr. hipoteko) zaradi nadaljne realizacije pravnega posla čimprej vknjižiti v zemljiško knjigo. Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga / sodna praksa / kvalificirani uporabniki / prednosti in slabosti sistema elektronske zemljiške knjige Objavljeno v DKUM: 25.07.2016; Ogledov: 1158; Prenosov: 152
Celotno besedilo (710,64 KB) |
3. ZEMLJIŠKA KNJIGA 1871-2003Blaž Špegelj, 2015, diplomsko delo Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavni pomen zemljiške knjige je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (vsi podatki, kateri so vpisani v zemljiško knjigo so točni in nanje se lahko tudi lahko zanesemo), saj je pomembno, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Leta 1871 so se zaključili vpisi v stare zemljiške knjige in nastal je Splošni zakon o zemljiški knjigi (Obči zemljeknjižni zakon-Allgemeines Grundbuchgesetz) za območje nekdanje avstro-ogrske monarhije, ki je poenotil različne deželne zakone, ki so veljali pred njim. Ta enoten zakon je pripomogel k razvoju zemljiško-knjižnega prava in pustil vzorce, ki jih najdemo še v današnjih zemljiško-knjižnih zakonih na tem območju. Zakon iz leta 1871 je postal tako temelj Zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki pa je prav tako pomemben za naše območje, saj je bil prvi takšen zakon poenoten za območje Kraljevine Jugoslavije in zelo pomemben za razvoj pravne terminologije na področju zemljiškoknjižnega prava. Za naše pravno okolje je torej izjemnega pomena leto 1930, ko so bili sprejeti Zakon o zemljiških knjigah, Zakon o notranji ureditvi, osnovanju in popravljanju zemljiških knjig, Zakon o zemljiških delitvah, odpisih in pripisih ter Pravilnik za vodenje zemljiških knjig iz leta 1931. Ti predpisi so urejali zemljiškoknjižno pravo za celotno Kraljevino Jugoslavijo in bili pripravljeni po zgledu na avstrijske zemljiškoknjižne predpise iz leta 1871. Navedeni prepisi so se uporabljali v Sloveniji tudi v obdobju po drugi svetovni vojni kot pravna pravila (kar je veljalo tudi za ODZ). Komaj leta 1995 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o zemljiški knjigi, katerega veljavnost pa se je končala dokaj hitro, saj ga je že leta 2003 derogiral novi Zakon o zemljiški knjigi, ki pa z novelo ZZK-1C že podrobno razčlenjuje elektronsko poslovanje zemljiške knjige.
Ker sta zemljiškoknjižna zakona iz leta 1871 in leta 1930 ključna za nastanek pravne terminologije na tem področju, menim, da bo primerjava s sodobno ureditvijo po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1, ureditev po noveli ZZK-1C) pripomogla k boljšemu razumevanju temeljev, ki so nastali s pomočjo teh dveh zgodovinskih zemljiškoknjižnih zakonov. S to pomočjo si bomo tudi lažje praktično razlagali sodobno ureditev z elektronsko ureditvijo zemljiške knjige. Ključne besede: Zemljiška knjiga, Obči zemljeknjižni zakon iz leta 1871, Zakon o zemljiških knjigah iz leta 1930, Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), elektronska zemljiška knjiga. Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 1905; Prenosov: 532
Celotno besedilo (3,03 MB) |
4. SPREMEMBE V SISTEMU ZEMLJIŠKE KNJIGE IN NJENO DELOVANJE V PRAKSI LETA 2013Tamara Habjanič, 2014, diplomsko delo Opis: Slovensko zemljiškoknjižno pravo je dolga desetletja delovalo z ustaljenimi pravili, ki so se razvijala od prvih, ročno vodenih zemljiških knjig in se ohranila vse do leta 2011. Nova zakonodajna ureditev tega področja pred 3 leti pa je dobro usidran sistem pravil postavila na glavo. Sprejeli smo sistem elektronske zemljiške knjige in se tako postavili ob bok evropskim državam, ki tovrstno tehnologijo že uporabljajo. Nov sistem je za usklajeno delovanje od zakonodajalca zahteval spremembe materialnega in procesnega zemljiškoknjižnega prava. Spremembe so prinesle veliko novega, dobrega in slabega, predvsem pri uporabi novih pravil v praksi. Pojavile so se težave na celotnem zemljiškoknjižnem področju, ki so sprva močno odmevale v slovenski javnosti, sploh v odvetniških in notarskih vrstah. Ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba »osnovnega pravnega položaja nepremičnine« je bila premišljena poteza zakonodajalca, s katero je ustvaril povezavo med elektronsko zemljiško knjigo in drugimi nepremičninskimi evidencami. Potrebno je bilo prilagoditi še več institutov zemljiškoknjižnega prava, kot so uvedba splošne krajevne pristojnosti, uvedba obveznega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov po elektronski poti in še nekaj drugih. Za veliko pozitivno stvar sistema pa se je v tem času izkazal enostaven vpogled v zemljiško knjigo na portalu eZK od doma. Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, eZK, portal e-Sodstvo, ZZK-1C, zemljiškoknjižni vložek, zemljiškoknjižno pravo Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1514; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,84 MB) |
5. ELEKTRONSKA ZEMLJIŠKA KNJIGAIrena Čeligo, 2014, diplomsko delo Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.
Temeljni predpis na področju zemljiškoknjižnega prava, ki ureja pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami je Zakon o zemljiški knjigi. Skladno s tehnološkim napredkom in informatizacijo sistema ter postopkov, je bil v letu 2011, s sprejetjem novele ZZK-1C, zaključen tudi proces informatizacije zemljiške knjige. Uvedba elektronske zemljiške knjige, uvedba elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, avtomatsko dodeljevanje zadev po celotni državi ne glede na lego nepremičnine, odprava zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba nekaterih novih materialnopravnih pojmov kot sta osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, so nekatere najpomembnejše spremembe. S spremembami, ki jih je uvedla novela ZZK-1C, so postali postopki hitrejši, podatki, ki so vpisani v zemljiški knjigi pa so bolj ažurni in popolni, s tem pa je večje tudi varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju. Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, zemljiškoknjižni postopek, e-sodstvo, pristojnost sodišča. Objavljeno v DKUM: 28.05.2014; Ogledov: 3812; Prenosov: 313
Celotno besedilo (584,37 KB) |
6. Uvedba e-ZK in nova procesnopravna ureditev zemljiškoknjižnega postopkaAna Jevšnik, 2012, diplomsko delo Opis: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) je korenito spremenil dosedanjo prakso zemljiške knjige in v zemljiški postopek uvedel popolno informatizacijo s pomočjo računalniške tehnologije. S prvim majem 2011 je začel delovati sistem e-ZK, ki vse poslovanje zemljiške knjige prenaša iz papirnatega medija v digitalizirano obliko. Sistem e-ZK je za potrebe svojega delovanja zahteval tudi spremembo zemljiškoknjižnega postopka. Tako je novela ZZK-1C uvedla nova pravila zemljiškoknjižnega postopka in spremembo nekaterih materialnih pravil zemljiškoknjižnega prava kot sta ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba novih materialnopravnih pojmov. Najpomembnejše novo procesnopravno pravilo je zagotovo obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnega predloga, ki ga je možno vložiti na poseben portal preko medmrežja. Vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga je omogočen različnim uporabnikom, med drugim tudi fizični in pravni osebi, če izpolnjujeta pogoje. Tudi listina, ki je podlaga za vpis, se sedaj pretvori v elektronsko obliko in se pripne k zemljiškoknjižnem predlogu. Zaradi potrebe elektronizacije je ukinjena krajevna pristojnost kar pomeni, da se lahko zemljiškoknjižni predlog vloži kjerkoli v Slovenji, ne glede na lego nepremičnine in zagotavlja enotno ter ažurno zemljiško knjigo. Dostop do informatizirane glavne knjige in vpogled v podatke je možen preko interneta brezplačno z možnostjo računalniškega izpisa podatkov. Ključne besede: ZZK-1C, zemljiška knjiga, sistem e-ZK, zemljiškoknjižni postopek, elektronski zemljiškoknjižni predlog, elektronsko vročanje, informatizacija, elektronska oblika, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni vpis Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 4084; Prenosov: 540
Celotno besedilo (1,50 MB) |
7. E-PRAVOSODJE NA SPLETUTamara Kovačič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Elektronsko pravosodje na spletu se v Sloveniji razvija, saj lahko vsako leto opazimo nove storitve, ki jih lahko uporabljamo preko spleta in nam omogočajo prihranek časa in denarja. Od 1. 5. 2011 lahko preko spletnega portala sodisce.si brezplačno opravimo vpogled in izpis iz elektronske zemljiške knjige. Omogoča pa nam tudi druge storitve, ki pa so plačljive. Za dostop do aplikacije ne potrebujemo ničesar drugega, kot enkratno registracijo pri kateri pridobimo geslo za vstop na aplikacijo.
V diplomskem seminarju sem se v prvem delu posvetila projektu e-pravosodje. Zanimalo me je kakšna je strategija in cilji projekta, kakšna so temeljna izhodišča in vizija delovanja ter ključna področja projekta. V drugem delu sem opisala kako zgleda elektronsko pravosodje v praksi. Opisani so projekti, ki so zaključeni, ki so v izvajanju, v pripravi in projekti, ki so predvideni za prihodnost. Izmed zaključenih projektov sem izbrala projekt elektronska zemljiška knjiga, na katero dostopamo preko portala sodisce.si. Opravila sem analizo obiskanosti portala s pomočjo spletnega orodja Alexa in ugotovila kako priljubljen je portal med slovenskimi uporabniki interneta, koliko ogledov povprečno opravi na strani in koliko časa povprečno preživi na portalu, koliko % uporabnikov dostopa do portala preko spletnih brskalnikov in katere ključne besede največkrat uporabljajo za dostop do portala.
Nato sem opisala novosti na področju elektronske zemljiške knjige. Naredila sem grafično analizo vpogledov v elektronsko zemljiško knjigo iz podatkov, ki sem jih pridobila od Službe za odnose z javnostjo Vrhovnega sodišča RS in ugotovila, da uporaba aplikacije iz leta v leto narašča. Naredila sem tudi funkcionalno analizo podportala na katerem se nahaja aplikacija in zapisala pomanjkljivosti, ki sem jih zasledila in bi jih bilo vredno odpraviti.
Ministrstvu za pravosodje bi predlagala, da promovira elektronsko pravosodje, saj bodo ljudje le tako seznanjeni z aplikacijami, ki so dostopne preko spleta. Seveda pa morajo hkrati poskrbeti, da bodo te aplikacije čim bolj dostopne, torej brez nepotrebnega klikanja od povezave do povezave, preproste, razumljive in uporabne. Ključne besede: e-pravosodje, projekti e-pravosodja, portal sodisce.si, elektronska zemljiška knjiga, analiza elektronske zemljiške knjige Objavljeno v DKUM: 08.11.2011; Ogledov: 2751; Prenosov: 255
Celotno besedilo (1,23 MB) |
8. ELEKTRONSKO VLAGANJE ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH PREDLOGOVMaja Dvoršič, 2010, diplomsko delo Opis: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) je pravni predpis, ki določa jasna pravila glede organizacijske strukture zemljiške knjige ter pravila glede pravnih učinkov vpisovanja pravic in pravnih dejstev na nepremičninah v zemljiško knjigo. Prav zaradi pomembnosti zemljiške knjige, kot javnega registra v diplomskem delu predstavljam prihajajočo ureditev, ki bo dopolnila in spremenila Zakon o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Novela zakona uvaja celovito informatizacijo vseh procesov, povezanih z odločanjem o vpisih, uvaja pa se tudi informatizirana zbirka listin. Eden od pomembnejših ciljev predloga novele je znižanje časovnega obdobja in poenostavitev zadnje in pravno najpomembnejše faze poslovanja z nepremičninami — vpisa v zemljiško knjigo, zato bo po novi ureditvi obvezna elektronska vložitev zemljiškoknjižnega predloga.
Uvedba predlaganih sprememb in informatizacija sistema bosta omogočili zmanjšanje deleža nepopolnih zemljiškoknjižnih predlogov, hitrejše odločanje v postopkih zemljiškoknjižnih vpisov, večjo učinkovitost sodstva zaradi novega dodeljevanja zadev v reševanje in hkrati enakomerno obremenjenost zemljiškoknjižnih sodišč. Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, zemljiška knjiga, elektronska zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni predlog, elektronski zemljiškoknjižni predlog, zemljiškoknjižni vpis Objavljeno v DKUM: 08.10.2010; Ogledov: 3693; Prenosov: 448
Celotno besedilo (392,14 KB) |
9. |