| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
MEDSEBOJNI VPLIVI NADZEMNIH VODOV
Janez Tement, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane različne izvedbe križanj ter vzporednih potekov nizkonapetostnega in srednjenapetostnega omrežja na področju distribucije električne energije. Proučen in analiziran je vpliv elektromagnetnega sevanja na okolico in ljudi za posamezni sistem omrežja, vzporedni potek obeh omrežij in križanja omrežij. Prikazan je tudi vpliv posameznega sistema omrežja na drug sistem. Za izračun je uporabljen numerični model, ki temelji na metodi končnih elementov in je izdelan v programskem orodju EleFAnT. Predstavljen je izračun električnega in magnetnega polja v 2D kot tudi v 3D prostoru. Prav tako je v računskem postopku ovrednotena vrednost elektromagnetnega sevanja glede na predpisane mejne vrednosti.
Ključne besede: elektroenergetsko omrežje, električno polje, magnetno polje, elektromagnetno sevanje, metoda končnih elementov
Objavljeno: 25.03.2009; Ogledov: 2923; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

8.
MERJENJE MAGNETNEGA POLJA V OKOLICI TULJAV ZA MAGNETNO TERAPIJO
Aleksandar Novaković, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema meritve elektromagnetnega polja tuljav, ki smo jih opravljali v splošni bolnišnici Maribor. Meritve smo izvajali na dveh aparatih, in sicer na ELECSYSTEM-MAGNETOTRON ter na COSMOGAMMA z različnimi tuljavami. Aparata se uporabljata za magnetno terapijo. Z meritvijo smo hoteli ugotoviti, kako se gostota magnetnega polja spreminja znotraj tuljav, ter kako se zmanjšuje gostota elektromagnetnega polja z oddaljevanjem od tuljave. Ugotovili smo, da je gostota elektromagnetnega polja največja na sredini tuljave ob njenem notranjem robu, nato pa se v notranjosti tuljave zmanjšuje. Gostota magnetnega polja pa se zmanjšuje tudi z oddaljenostjo od tuljav in znaša npr. 200 milimetrov od tuljave le še 0,5 mT.
Ključne besede: Elektromagnetno sevanje, uporaba elektromagnetnega sevanja v medicini, meritve.
Objavljeno: 26.03.2009; Ogledov: 2844; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (7,60 MB)

9.
VPLIV ELEKTRIČNO PREVODNEGA OKLOPA NA JAKOST EMP MOBILNEGA TELEFONA
Jožek Osojnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Oddajniki mobilne telefonije (bazne postaje in mobilni telefoni) delujejo na frekvenčnem območju od 300 MHz do 3 GHz (valovne dolžine od 10 cm do nekje enega m) v tem frekvenčnem pasu so zajeti vsi mobilni sistemi kot so NMT 420MHz, GSM 900MHz, GSM 1800MHz in UMTS. Osnovni deli vsakega mobilnega sistema so mobilni telefon, bazna postaja, nadzornik baznih postaj in centrala mobilnega sistema. K mobilnem telefonu in bazni postaji spada tudi ena ali več anten, ki oddaj elektromagnetno valovanje v prostor (sevajo) in iz njega sprejemajo. Edina vira visokofrekvenčnega neionizirnega elektromagnetnega sevanja je mobilni telefon in bazna postaja. Zato obstajajo uredbe in standardi, ki določajo mejne vrednosti za velikosti elektromagnetnih polj. Večina predpisov po državah temelji na priporočilih mednarodne komisije za zaščito pred neionizirnim sevanjem (ICNIRP). Namen diplomske naloge je izmeriti elektromagnetno poljsko jakost pri različnih mobilnih telefonih različnih vrednosti SAR blizu antenskega stolpa. Merimo s širokopasovnim merilnim instrumentom PMM 8053 rezultat takšne meritve je zgolj ena izmerjena vrednost, ki predstavlja največjo vrednost EMS v določenem merilnem frekvenčnem območju
Ključne besede: Elektromagnetno sevanje, mobilni telefon, bazne postaje, SAR
Objavljeno: 21.06.2010; Ogledov: 1816; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (893,00 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici