Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Fiziologija detruzorja je zelo zapletena, zaradi česar predstavlja preučevanje njegove fiziologije in odzivov na različne dražljaje velik izziv. Do danes je bilo v literaturi opisanih več in vitro metod preučevanja fiziologije sečnega mehurja, vsaka s svojimi omejitvami. Po drugi strani se uroginekologi v svoji klinični praksi srečujejo z naraščanjem incidence prekomerne aktivnosti sečnega mehurja (PASM). Vse to nakazuje potrebo po razvoju novih in učinkovitih metod preučevanja detruzorja, ki bi se potencialno lahko uporabile tudi pri preučevanju različnih terapevtskih možnosti zdravljenja PASM. Namen naše raziskave je bil razviti novo metodo za preučevanje fiziološke aktivnosti GMC detruzorja, ki bi zajemala akutno pripravo tkivnega preparata in uporabo konfokalne mikroskopije. Dodatno smo želeli to metodo uporabiti še za opredelitev učinka pulzirajočega elektromagnetnega polja (PEMP), ki je ena izmed možnih metod zdravljenja PASM, na GMC detruzorja, saj po naših podatkih le-ta v literaturi še ni bil opredeljen. Za pripravo tkivnega preparata smo uporabili izolirane delce detruzorja predhodno žrtvovane odrasle miši NMRI. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo preučili morfologijo GMC znotraj tkiva. Nato smo s pomočjo konfokalne mikroskopije preučevali kalcijevo dinamiko posameznih GMC med stimulacijo z naraščajočimi koncentracijami karbamilholina (CCh). GMC smo identificirali na podlagi njihove morfologije in kalcijevih odzivov. Odzive GMC smo opredelili z naslednjimi spremenljivkami: zamik do odziva, rekrutacija in relativna aktivnosti celic ter kontrakcija tkiva. Za opredelitev vpliva PEMP na GMC detruzorja smo dva preparata detruzorja iste živali dvakrat zapored dražili s 25 µM CCh. En delec smo med obema stimulacijama izpostavili PEMP, drugi pa je služil kot kontrola. Nato smo opredelili naslednje spremenljivke odziva GMC pred in po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino: število aktivnih GMC, kontrakcija tkiva, čas do kontrakcije tkiva, maksimalni premik tkiva in površina kontrahiranega tkiva. S pomočjo stimulacije tkiva z naraščajočimi koncentracijami CCh smo opredelili tri različne fenotipe odzivov GMC: spontano aktivne GMC z in brez odziva na stimulacijo s CCh ter GMC brez spontane aktivnosti, ki so se odzvale na stimulacijo s CCh. Rekrutacija GMC v aktivno stanje je potekala znotraj ozkega koncentracijskega območja (1–25 µM), ki je povzročilo aktivacijo praktično vseh GMC. Maksimalna kalcijeva aktivnost GMC je bila pri koncentraciji 25 µM, kar je sovpadalo z vidno kontrakcijo tkiva. Dodatno smo pri višjih koncentracijah CCh opažali krajše zamike do pričetka odzivov celic. Ugotovili smo tudi, da bi PEMP lahko imelo neposreden učinek na GMC detruzorja, saj je bil po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino prisoten manjši maksimalni premik tkiva med drugo stimulacijo s CCh kot med prvo stimulacijo s CCh. Dodatno smo ugotavljali tudi statistično značilno manjše razmerje premika tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino in večjo razliko v površini kontrahiranega dela tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino. Zaključimo lahko, da se je naša nova in situ metoda preučevanja morfologije in fiziologije detruzorja izkazala za učinkovito in reproducibilno. Odzivi GMC na stimulacijo s CCh so bili znotraj fiziološkega območja in primerljivi z rezultati drugih raziskav s tega področja. Ker sama metoda omogoča zadostno prostorsko in časovno ločljivost za preučevanje odzivov več GMC hkrati, verjamemo, da bi lahko imela velik doprinos k preučevanju fiziologije detruzorja. Dodatno smo uspeli dokazati možen učinek PEMP na GMC detruzorja, kar predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave. Te bodo v prihodnosti skušale raziskati terapevtski učinek na večjem vzorcu in za večjo translacijsko relevantnost modela tudi na človeškem tkivu, pridobljenem pri operacijah sečnega mehurja.
Ključne besede: sečni mehur, detruzor, gladkomišična celica, konfokalna mikroskopija, miš, fiziologija, disekcija tkiva, prekomerna aktivnost sečnega mehurja, pulzirajoče elektromagnetno polje, magnetna stimulacija
Objavljeno v DKUM: 17.07.2020; Ogledov: 1261; Prenosov: 238
Celotno besedilo (4,45 MB)

Opis: V magistrskem delu Elektromagnetna kompatibilnost inverterskih pogonov toplotnih črpalk je prikazano delovanje toplotnih črpalk za ogrevanje/ohlajanje objektov, glavni sestavni deli toplotnih črpalk, kakšne tipe poznamo, izračun hladilne/grelne moči toplotnih črpalk, ki jih proizvaja priznan slovenski proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm. Pri izbiri toplotne črpalke poznamo dva načina vodenja ON/OFF in invertersko izvedbo pri kateri hitrost spreminjamo z inverterjem, kar nam omogoča boljšo regulacijo temperature in daljšo življenjsko dobo edinega gibljivega sestavnega dela toplotne črpalke – kompresorja. Vsaka toplotna črpalka mora opraviti teste elektromagnetne kompatibilnosti. Opravili smo meritve in primerjavo vrednosti, podanih v emisijskih standardih in Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki veljajo za Slovenijo.
Ključne besede: toplotna črpalka, inverter, elektromagnetno polje, elektromagnetna kompatibilnost, električni pogon
Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 2674; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: Magistrsko delo opisuje postopek izbire srednjenapetostne opreme v 20-kV stikališču razdelilne transformatorske postaje Železarna Ravne. Opisani so postopki od ideje do izvedbe projekta. Poudarek je na izračunu kratkostičnega toka, dimenzioniranju srednjenapetostnih zbiralk in simulaciji elektromagnetnega polja v prostoru. Raziskani so bili termični in dinamični učinki kratkostičnih tokov na izbrane zbiralke. V zaključnem poglavju je predstavljena izvedba rekonstrukcije 20-kV zbiralk v stikališču.
Ključne besede: kratek stik, elektromagnetno polje, zbiralka
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 1468; Prenosov: 354
Celotno besedilo (7,68 MB)

Opis: Cilj magistrskega dela je bila primerjava, ki zajema toplotno in elektromagnetno polje med daljnovodom ter kablovodom. S programskim orodjem Matlab in EleFAnT smo na osnovi numeričnega izračuna po metodi končnih elementov izvedli izračune termičnega in elektromagnetnega polja. Pridobljene rezultate smo primerjali z vrednostmi, ki jih navaja Uredba. Rezultati so prikazani z grafičnim vmesnikom, ki nudi uporabniku različne vrste prikazov (slike, grafi in histogrami) in izpisov. Analizirali smo tudi finančno plat gradnje daljnovoda oz. položitve kablovoda. Poudarek magistrskega dela je bil na kreiranju čim bolj realnih numeričnih modelov, pri čemer smo upoštevali veličine, ki nastopajo pri realnih modelih (vpliv vetra, debeline posameznih slojev, različni koeficienti ipd). Le na tak način so dobljeni rezultati primerljivi z realnimi.
Ključne besede: daljnovod, kablovod, temperaturno polje, elektromagnetno polje, metoda končnih elementov.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2015; Ogledov: 1617; Prenosov: 272
Celotno besedilo (22,91 MB)

Opis: V Sloveniji je gradnja daljnovodov zelo težavna, saj javnost temu nasprotuje, oziroma je nezaupljiva glede emisij, ki jih le ti povzročajo, zato se bolj zavzemajo za gradnjo kablovodov kot prostozračnih vodov. Daljnovodi v okolju povzročajo emisije elektromagnetnega polja ter hrupa, zato morajo biti načrtovani tako, da ustrezajo predpisom, ki določajo maksimalne vrednosti le teh. V magistrskem delu smo se posvetili izpeljavi izrazov za izračun parametrov voda, ki so potrebni za ovrednotenje emisij elektromagnetnega polja, hrupa in karakteristike voda. Izvedli smo optimizacijo razdalje med vodniki v snopu in višin obesišč vodnikov, ki zagotavljajo, da so povzročene emisije v skladu s predpisi. Pri tem naj bo naravna prenosna moč tem večja, kapacitivna polnilna moč pa tem manjša.
Ključne besede: parametri voda, snopasti vodnik, elektromagnetno polje, korona, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2013; Ogledov: 2210; Prenosov: 252
Celotno besedilo (3,83 MB)