1. Hidrotermično recikliranje volnenih tekstilnih odpadkov : magistrsko deloUrška Vtič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo odpadno barvno in brezbarvno volno hidrotermično reciklirali in s tem želeli pridobiti čimvišje izkoristke in molekulske mase nastalih keratinskih produktov. Prav tako pa je bil naš namen, da bi z različnimi tehnikami uspešno razbarvali barvne volnene odpadke.
Izolacija keratina iz volnenih tekstilnih odpadkov s podkritično vodo je tako potekala pri temperaturi 180 in 200 °C ter reakcijskem času 10, 30 in 50 minut, kot material pa je bila uporabljena modra, oranžna in brezbarvna volna. Rezultati so pokazali, da je bil najvišji izkoristek (84,55 %) keratina dosežen v primeru modre volne pri pogojih 200 °C in 50 minut. Najnižji izkoristek keratina (19,38 %) pa smo dosegli v primeru oranžne volne pri 180 °C ter 10 minut.
Pridobljene keratinske produkte smo ustrezno okarakterizirali s FTIR-ATR spektroskopijo ter jim s pomočjo SDS-PAGE elektroforeze določili molekulske mase, ki so v vseh primerih znašale med 3,5 in 15 kDa. Tekom razgradnje v podkritični vodi smo sicer ugotovili, da so barvila iz odpadne barvne volne še vedno prisotna v reakcijski mešanici, a niso bistveno vplivala na lastnosti keratinskega produkta.
Tako smo v nadaljevanju barvne volnene odpadke poskušali razbarvati še z uporabo nadkritičnega CO2. Pri tem se je odstranilo le 9,6 % oranžnega barvila in samo 4,8 % modrega barvila. Volno smo poskusili razbarvati še s pomočjo ocetne kisline, vodikovega peroksida, amonijevega persulfata in 0,4 % natrijevega hipoklorita. Pri hidrolizi z ocetno kislino smo ugotovili, da je razbarvanje odvisno od količine dodane kisline, saj se je največ barvila (11,74 %) odstranilo v primeru dodatka 4 mL ocetne kisline (k 40 mL vode v reaktorju), kjer pa smo že opazili začetno razgradnjo materiala v keratinske produkte.
Vidno razbarvanje odpadne modre in oranžne volne pa smo dosegli z dodatkom vodikovega peroksida in amonijevega persulfata, a smo v nadaljevanju prav tako ugotovili, da je tekom razbarvanja prišlo do deformacije materiala.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, razbarvanje, elektroforeza, FTIR-ATR spektroskopija, podkritična voda, nadkritični CO2
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (6,32 MB) |
2. Izolacija encimov iz pleurotus ostreatus : magistrsko deloAnže Peklar, 2021, magistrsko delo Opis: Pleurotus ostreatus ali bukov ostrigar je ena izmed najbolj kultiviranih gob v komercialne namene na svetu. Vsebnost širokega spektra encimov in drugi bioučinkovin omogoča njegovo uporabo v različnih panogah. Zaradi vedno večjega pomena pri aplikacijah učinkovin iz gob v industriji in naraščajoče ekonomske zanimivosti le-teh magistrska naloga opisuje izolacijo encimov ɑ-amilaze, lakaze, celulaze, proteaze, glukoamilaze iz ekstrakta micelijev gobe P. ostreatus z dvema različnima pristopoma, gelsko kromatografijo in SDS-PAGE elektroforezo.
Analiza z gelsko kromatografija je pokazala, da je izolacija encimov možna ob predpostavki, da potovanje posameznih encimov ni ovirano zaradi neprimerne poroznosti gela, vsebnosti primesi ali pa celo medsebojnega zaviranja potovanja encimov s podobnimi molskimi masami po koloni. Problem, ki se je pojavil, je bilo neizoblikovanje vrha na kromatogramu pri elucijskem volumnu posameznega preiskovanega encima. Elucijski volumni so bili pridobljeni z eksperimentalno določenimi molekulskimi masami encimov. Kontrola učinkovitosti izolacije pa je bila izvedena z določevanjem encimske aktivnosti posameznega encima v izolatu. Ekstrakt smo nato analizirali še s SDS- PAGE elektroforezo. Ugotovili smo, da je pri 12 (w/v) % separacijskem gelu možno izolirati vse preiskovane encime, katerih molekulske mase so glede na proteinski marker sovpadale z eksperimentalno določenimi, razen proteaze in celulaze. Iz teh rezultatov sklepamo, da imata obe uporabljeni tehniki izolacije encimov potencial za aplikacije v laboratorijskem in industrijskem merilu. Z optimizacijo postopka ekstrakcije naravnih materialov iz micelija gliv ter parametrov izbrane izolacijske tehnike pa je možno celo pričakovati izolacijo z večjo ločljivostjo, encimsko aktivnostjo, selektivnostjo in čistoto produkta.
Ključne besede: izolacija encimov, Pleurotus ostreatus, ekstrakt, gelska kromatografija, SDS-PAGE elektroforeza, ɑ-amilaza, lakaza, celulaza, proteaza, glukoamilaza
Objavljeno v DKUM: 03.01.2022; Ogledov: 997; Prenosov: 113
Celotno besedilo (13,06 MB) |
3. Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermičnimi postopki : magistrsko deloAleksandra Verdnik, 2020, magistrsko delo Opis: Naraščajoča skrb za okolje in vse večje povpraševanje po varnih in trajnostnih bioloških materialih spodbujajo iskanje boljših in zelenih metod za izkoriščanje razpoložljivih naravnih stranskih proizvodov. Odpadna ovčja volna z visoko vsebnostjo keratina (95 %) je le eden izmed stranskih proizvodov, ki nastaja v tekstilni industriji. Smiselno bi bilo biorazgradljiv volneni keratin pretvoriti v komercialne biomateriale in jih uporabiti v nadaljnjih aplikacijah kot sekundarni proizvod. Pri tem ekstrakcija keratina iz odpadne volne s podkritično vodo predstavlja pomembno alternativo konvencionalnim procesom ekstrakcije.
V okviru magistrskega dela smo iz odpadne volne izolirali keratin z uporabo podkritične vode. Izolacijo smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah med 150 °C in 250 °C in reakcijskem času od 5 min do 75 min. Najvišji izkoristek keratina smo dobili pri temperaturi 180 °C in času 60 min. S Fourierevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo potrdili prisotnost keratina v dobljenih produktih izolacije. Izoliranemu keratinu smo nato določili molekulsko maso z dvema različnima metodama; s poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecil sulfata (SDS-PAGE elektroforeza) in z uporabo gelske kromatografije. Molekulska masa keratina, nastalega pri reakciji izolacije, je med 4 kDa in 13 kDa. Molekulske mase keratina padajo z naraščanjem temperature.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, izolacija, podkritična voda, gelska kromatografija, elektroforeza
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1411; Prenosov: 101
Celotno besedilo (3,85 MB) |
4. Prisotnost aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA in okužbe s HPV virusom v vzorcih raka ustne votline in ustnega dela žrelaMaja Jančar, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišče: Rak ustne votline in ustnega dela žrela je eden izmed najpogostejših rakov na svetu. Tradicionalno je povezan s kajenjem tobaka in pitjem alkohola, vendar se s to vrsto raka vedno bolj povezuje okužba HPV. HPV so zelo razširjeni majhni DNA virusi, ki povzročajo različne novotvorbe. V HPV pozitivnih rakih je najpogosteje mutiran PIK3CA gen, ki je zelo povezan z invazivnostjo raka. Prisotnost aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA povzroči okrepitev PIK3K signalne poti v tumorskih tkivih, kar nakazuje, da je PIK3CA vpleten tudi v oblikovanje tumorjev.
Metodologija: Opravili smo analizo DNA 108 tumorjev in 88 vzorcev zdravih tkiv ustne votline in ustnega dela žrela. Za določanje prisotnosti HPV, določitev tipa HPV in določanje najpogostejših aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA smo uporabili metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR). Dobljene produkte PCR smo analizirali s pomočjo elektroforeze v agaroznem gelu.
Rezultati: Ugotovili smo, da lahko z metodo verižne reakcije s polimerazo določimo prisotnost HPV DNA v vzorcu kakor tudi mutacije v genu PIK3CA.
Sklep: PCR reakcija se je izkazala za uspešno metodo za dokazovanje prisotnosti mutacij v genu PIK3CA kakor tudi za določanje prisotnosti HPV DNA v vzorcu. Za potrditev, da je ta metoda primerna tudi za določitev tipa HPV, pa bi morali celotno analizo opraviti na večjem številu vzorcev.
Ključne besede: DNA, PCR, ORL tumorji, začetni oligonukleotidi, elektroforeza.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1394; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. |
6. Primerjava dveh metod izolacije DNK pri mrenah (Barbus Cuvier, 1817)Vahida Puškar Šupuk, 2014, diplomsko delo Opis: V filogenetskih študijah obstajajo številne metode izolacije DNK iz živalskih celic. Namen diplomskega dela je ugotoviti ustrezno metodo izolacije DNK, ki bi nam služila za nadaljne filogenetske analize. Primerjali smo klasično fenol – kloroform metodo izolacije DNK s komercialnim kompletom QIAamp DNA Mini Kit-om (QIAGEN). Kot model smo vzeli ribe iz rodu mren, Barbus Cuvier.Vzorci mren so bili različne starosti, zato smo jih poimenovali Skupina 1 (izlov 2011.) in Skupina 2 (izlov 2004.). DNK smo izolirali iz dela analne plavuti mren. Z elektroforezo na agaroznem gelu smo ugotavljali kakovost izolirane DNK pri obeh metodah ter med skupinama. S pomočjo Qubit fluorimetra pa smo izmerili koncentracije izoliranih vzorcev DNK. Zaradi nejasnosti, katera metoda izolacije je uspešnejša, smo nadaljeveli analize s PCR metodo, s katero smo pomnožili regijo citokrom b na mtDNK. Sklepali smo, da je za izolacijo genomske DNK bolj primerna metoda s QIAamp DNK Mini Kit-om, vendar pa to ne velja za analize s PCR metodo, metodo pomnoževanja regije citokroma b na mtDNK, kjer je uspešnejša klasična metoda s fenol - kloroformom. Kakovost izolirane DNK je boljša s kompletom QIAamp DNA Mini Kitom (QIAGEN), prav tako je čas izolacije krajši s kompletom. Iz česar lahko zaključimo, da sta obe metodi primerni za izolacijo DNK, vendar je postopek s kompletom QIAamp DNA Mini Kitom (QIAGEN) enostavnejši in hitrejši.
Ključne besede: elektroforeza, PCR metoda, citokroma b, mrene.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 2598; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. DOLOČEVANJE MONOSAHARIDOV S KAPILARNO ELEKTROFOREZONatalija Virant, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo kapilarne elektroforeze kvalitativno in kvantitativno ovrednotiti sestavo monosaharidov v vzorcih kefirana. Optimirali smo celoten postopek z uporabo različnih dolžin kapilare ter različnih dodatkov acetonitrila k boratnemu pufru. Vzorce kefirana smo hidrolizirali s H2SO4, derivatizacijo pa smo izvedli z reduktivno aminacijo, ob uporabi natrijevega cianoborohidrida.
Rezultati so pokazali, da kefiran vsebuje glukozo in galaktozo. Določili smo, da je skupna vrednost monosaharidov v območju od 29,2 % do 55,8 %. Koncentracija glukoze je bila v območju od 62,8 mg/L do 113,7 mg/L, medtem ko se je koncentracije galaktoze gibala med 55,2 mg/L in 110,1 mg/L. Ugotovili smo, da je najboljša ločljivost komponent potekla ob uporabi kapilare dolžine 37 cm in 30 % dodatkom acetonitrila k boratnemu pufru.
Ključne besede: kapilarna elektroforeza, elektroosmotski tok, monosaharidi, kefiran
Objavljeno v DKUM: 04.10.2012; Ogledov: 2529; Prenosov: 258
Celotno besedilo (2,87 MB) |
8. ELIMINACIJA HMELJEVEGA LATENTNEGA VIROIDA (HLVd) PRI KRIŽANCU HMELJA (Humulus lupulus L.) Z OZNAKO 31/299Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu raziskovali pridobivanje brezviroidnih rastlin iz meristemskega tkiva hmelja, križanca z oznako 31/299. Iz terminalnih in lateralnih brstov je bilo v sterilnih pogojih izoliranih 298 meristemov, ki smo jih položili na MS gojišče z 9µM BAP (6- benzilaminopurin) za iniciacijo brstov (MSB). Od izoliranih 298 meristemov jih je 58 propadlo, 40 jih je zakrnelo, 39 jih je kalusiralo. Od 161 ali 54 % ozelenelih in normalno regeneriranih meristemov jih 65 ali 22 % nismo testirali, 96 ali 33 % pa smo jih analizirali na prisotnost hmeljevega latentnega viroida (HLVd) z metodo RT-PCR in agarozno elektroforezo. Od opravljenih 96 preizkusov prisotnosti HLVd je bilo 9 brezviroidnih križancev hmelja z oznako 31/299. Viroide smo uspešno eliminirali pri 9 oziroma 3 % regenerantov. Eliminacija viroidov je bila uspešnejša pri glavnih poganjkih in manj uspešna pri stranskih poganjkih.
Ključne besede: žlahtnenje rastlin, viroidi, HLVd hmeljev latentni viroid, hmelj (Humulus lupulus), križanec 31/299, brezviroidne rastline, RT-PCR metoda, agarozna elektroforeza
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 3309; Prenosov: 194
Celotno besedilo (4,44 MB) |
9. Sinteze in preiskave novega neformaldehidnega reagenta za zamreženje : diplomska nalogaAlan Ðurek, 2002, diplomsko delo Ključne besede: zamreženje, neformaldehidno zamreženje bombažne tkanine, visokozmogljiva kapilarna elektroforeza, HPCE, FT-IR spektroskopija, vrhunsko apretiranje, koti razgubanja, 2-kloro-4, 6-bis(karboksifenoksi)-s-triazin
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2644; Prenosov: 0 |
10. Separacija prašičje krvi in elektroforeza proteinov v prašičji krvni plazmi : diplomsko delo univerzitetnega študijaAndreja Zemljič, 2003, diplomsko delo Ključne besede: organska kemija, separacija, membrane iz polisulfona, membrane iz polimetilmetakrilata, mikrofiltracija, prašičja kri, krvna plazma, koncentracija proteinov, elektroforeza, proteini
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 4569; Prenosov: 0 |
