| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ELIMINACIJA HMELJEVEGA LATENTNEGA VIROIDA (HLVd) PRI KRIŽANCU HMELJA (Humulus lupulus L.) Z OZNAKO 31/299
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu raziskovali pridobivanje brezviroidnih rastlin iz meristemskega tkiva hmelja, križanca z oznako 31/299. Iz terminalnih in lateralnih brstov je bilo v sterilnih pogojih izoliranih 298 meristemov, ki smo jih položili na MS gojišče z 9µM BAP (6- benzilaminopurin) za iniciacijo brstov (MSB). Od izoliranih 298 meristemov jih je 58 propadlo, 40 jih je zakrnelo, 39 jih je kalusiralo. Od 161 ali 54 % ozelenelih in normalno regeneriranih meristemov jih 65 ali 22 % nismo testirali, 96 ali 33 % pa smo jih analizirali na prisotnost hmeljevega latentnega viroida (HLVd) z metodo RT-PCR in agarozno elektroforezo. Od opravljenih 96 preizkusov prisotnosti HLVd je bilo 9 brezviroidnih križancev hmelja z oznako 31/299. Viroide smo uspešno eliminirali pri 9 oziroma 3 % regenerantov. Eliminacija viroidov je bila uspešnejša pri glavnih poganjkih in manj uspešna pri stranskih poganjkih.
Ključne besede: žlahtnenje rastlin, viroidi, HLVd hmeljev latentni viroid, hmelj (Humulus lupulus), križanec 31/299, brezviroidne rastline, RT-PCR metoda, agarozna elektroforeza
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1810; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

7.
DOLOČEVANJE MONOSAHARIDOV S KAPILARNO ELEKTROFOREZO
Natalija Virant, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo kapilarne elektroforeze kvalitativno in kvantitativno ovrednotiti sestavo monosaharidov v vzorcih kefirana. Optimirali smo celoten postopek z uporabo različnih dolžin kapilare ter različnih dodatkov acetonitrila k boratnemu pufru. Vzorce kefirana smo hidrolizirali s H2SO4, derivatizacijo pa smo izvedli z reduktivno aminacijo, ob uporabi natrijevega cianoborohidrida. Rezultati so pokazali, da kefiran vsebuje glukozo in galaktozo. Določili smo, da je skupna vrednost monosaharidov v območju od 29,2 % do 55,8 %. Koncentracija glukoze je bila v območju od 62,8 mg/L do 113,7 mg/L, medtem ko se je koncentracije galaktoze gibala med 55,2 mg/L in 110,1 mg/L. Ugotovili smo, da je najboljša ločljivost komponent potekla ob uporabi kapilare dolžine 37 cm in 30 % dodatkom acetonitrila k boratnemu pufru.
Ključne besede: kapilarna elektroforeza, elektroosmotski tok, monosaharidi, kefiran
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1198; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

8.
Primerjava dveh metod izolacije DNK pri mrenah (Barbus Cuvier, 1817)
Vahida Puškar Šupuk, 2014, diplomsko delo

Opis: V filogenetskih študijah obstajajo številne metode izolacije DNK iz živalskih celic. Namen diplomskega dela je ugotoviti ustrezno metodo izolacije DNK, ki bi nam služila za nadaljne filogenetske analize. Primerjali smo klasično fenol – kloroform metodo izolacije DNK s komercialnim kompletom QIAamp DNA Mini Kit-om (QIAGEN). Kot model smo vzeli ribe iz rodu mren, Barbus Cuvier.Vzorci mren so bili različne starosti, zato smo jih poimenovali Skupina 1 (izlov 2011.) in Skupina 2 (izlov 2004.). DNK smo izolirali iz dela analne plavuti mren. Z elektroforezo na agaroznem gelu smo ugotavljali kakovost izolirane DNK pri obeh metodah ter med skupinama. S pomočjo Qubit fluorimetra pa smo izmerili koncentracije izoliranih vzorcev DNK. Zaradi nejasnosti, katera metoda izolacije je uspešnejša, smo nadaljeveli analize s PCR metodo, s katero smo pomnožili regijo citokrom b na mtDNK. Sklepali smo, da je za izolacijo genomske DNK bolj primerna metoda s QIAamp DNK Mini Kit-om, vendar pa to ne velja za analize s PCR metodo, metodo pomnoževanja regije citokroma b na mtDNK, kjer je uspešnejša klasična metoda s fenol - kloroformom. Kakovost izolirane DNK je boljša s kompletom QIAamp DNA Mini Kitom (QIAGEN), prav tako je čas izolacije krajši s kompletom. Iz česar lahko zaključimo, da sta obe metodi primerni za izolacijo DNK, vendar je postopek s kompletom QIAamp DNA Mini Kitom (QIAGEN) enostavnejši in hitrejši.
Ključne besede: elektroforeza, PCR metoda, citokroma b, mrene.
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 976; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Uporaba PRT začetnih oligonukleotidov za določanje kromosomskih anevploidij
Klavdija Lipnik, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: kromosomske anevploidije, splav, kapilarna elektroforeza, PRT metoda, začetni oligonukleotidi
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 453; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (622,62 KB)

10.
Prisotnost aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA in okužbe s HPV virusom v vzorcih raka ustne votline in ustnega dela žrela
Maja Jančar, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Rak ustne votline in ustnega dela žrela je eden izmed najpogostejših rakov na svetu. Tradicionalno je povezan s kajenjem tobaka in pitjem alkohola, vendar se s to vrsto raka vedno bolj povezuje okužba HPV. HPV so zelo razširjeni majhni DNA virusi, ki povzročajo različne novotvorbe. V HPV pozitivnih rakih je najpogosteje mutiran PIK3CA gen, ki je zelo povezan z invazivnostjo raka. Prisotnost aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA povzroči okrepitev PIK3K signalne poti v tumorskih tkivih, kar nakazuje, da je PIK3CA vpleten tudi v oblikovanje tumorjev. Metodologija: Opravili smo analizo DNA 108 tumorjev in 88 vzorcev zdravih tkiv ustne votline in ustnega dela žrela. Za določanje prisotnosti HPV, določitev tipa HPV in določanje najpogostejših aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA smo uporabili metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR). Dobljene produkte PCR smo analizirali s pomočjo elektroforeze v agaroznem gelu. Rezultati: Ugotovili smo, da lahko z metodo verižne reakcije s polimerazo določimo prisotnost HPV DNA v vzorcu kakor tudi mutacije v genu PIK3CA. Sklep: PCR reakcija se je izkazala za uspešno metodo za dokazovanje prisotnosti mutacij v genu PIK3CA kakor tudi za določanje prisotnosti HPV DNA v vzorcu. Za potrditev, da je ta metoda primerna tudi za določitev tipa HPV, pa bi morali celotno analizo opraviti na večjem številu vzorcev.
Ključne besede: DNA, PCR, ORL tumorji, začetni oligonukleotidi, elektroforeza.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici