1. Mednarodno gospodarsko okolje in avtomobilska industrijaLuka Žerjav, 2021, diplomsko delo Opis: Avtomobilska industrija predstavlja eno izmed ključnih gonilnih sil gospodarskega napredka in razvoja. Prav zaradi tega jo pojmujemo kot eno najpomembnejših industrij na svetu. Za izdelavo motornega vozila je potrebno preko 20.000 različnih komponent, ogromno znanja, ob tem pa so potrebne enormne investicije v raziskave in razvoj. Seveda pa je za uspešno delovanje avtomobilske panoge potrebno odlično sodelovanje med proizvajalci motornih vozil in njihovimi dobavitelji. V zadnjem času pa je znotraj avtomobilske industrije prihajalo in še vedno prihaja do določenih sprememb. S tem mislimo na proces razvoja globalizacije, ki je dodobra spremenil avtomobilsko industrijo, vzpon trajne mobilnosti, ki jo vodi elektrifikacija vozil, vsesplošna digitalizacija in poskusi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Na panogo pa je v zadnjem obdobju močno vplivala pandemija covid-19. Vpliv pandemije se je v že tako ohlajeni avtomobilski industriji poznal tako v proizvodnji motornih vozil, kakor tudi v njihovi prodaji. Pandemija pa ni vplivala le na največje proizvajalce motornih vozil, ampak tudi na mnoge manjše dobavitelje, ki prihajajo tudi iz Slovenije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalizacija, elektrifikacija, digitalizacija, VAR d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 366; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Zgodovina dravskih hidroelektrarn med Dravogradom in MariboromGregor Novak, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava zgodovino hidroelektrarn na reki Dravi med Dravogradom in Mariborom vse od prvih zamisli za izgradnjo elektrarne do konca 80. let 20. stoletja. V tem času so na omenjenem območju zgradili šest elektrarn: HE Fala, HE Mariborski otok, HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred in HE Ožbalt. Načrti o gradnji velike elektrarne na Dravi so se pojavili že ob začetku 20. stoletja. Uresničeni so bili šele ob koncu prve svetovne vojne, ko je bila zaradi potreb po električni energiji s pomočjo švicarskega kapitala zgrajena elektrarna pri Fali. V obdobju med obema vojnama se je pričela obširnejša elektrifikacija Slovenije, ki jo je zavrla druga svetovna vojna. Nemški okupator je pričel graditi dve novi elektrarni pri Dravogradu in Mariborskem otoku. Dokončala jih je nova oblast po koncu vojne, saj je potrebovala velike količine električne energije zaradi hitre industrializacije države. V času SFRJ so med letoma 1953 in 1960 zgradili po svojih načrtih še tri elektrarne pri Vuzenici, Vuhredu in Ožbaltu, ki so bile skoraj v celoti opremljene z opremo domače proizvodnje. V 70. in 80. letih so bile vse elektrarne modernizirane, pričel se je tudi proces avtomatizacije in daljinskega upravljanja. V obravnavanem obdobju se je organizacijska struktura elektrarn velikokrat spremenila. Leta 1961 so se vse elektrarne na slovenskem delu Drave dokončno združile v podjetje DEM. To podjetje po reorganizaciji leta 1990 uspešno deluje še danes.
Ključne besede: zgodovina elektrarn, hidroelektrarne, elektrifikacija, Dravske elektrarne Maribor, Fala, Mariborski Otok, Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt
Objavljeno v DKUM: 25.02.2016; Ogledov: 2956; Prenosov: 336
Celotno besedilo (2,03 MB) |
3. |
4. |
5. POTREBA PO NADGRADNJI ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO - ORMOŽ - HODOŠTomi Mohorko, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom »Potreba po nadgradnji železniške proge Pragersko – Ormož – Hodoš« je predstavljena problematika odvijanja železniškega prometa na obravnavani progi ter predlogi ukrepov, s katerimi se zagotovi konkurenčnost, za kar je potrebna nadgradnja železniške proge.
Železniška proga na trasi Pragersko – Hodoš je predmet obravnavanega diplomskega dela in je edini del V. Pan-evropskega prometnega koridorja, ki je neelektrificiran.
V diplomskem delu so opisane prometno–tehnološke in gradbene značilnosti obstoječe železniške povezave Pragersko – Hodoš. V nadaljevanju so podane zahteve in potrebe za nadgradnjo proge, na osnovi katerih so predlagani ukrepi za nadgradnjo proge, pri čemer je poudarek na uvedbi elektrifikacije, GSM-R in ETCS sistema, povečanje progovne hitrosti in osne obremenitve ter ureditvi nivojskih prehodov.
Obravnavana je problematika obstoječih izvennivojskih dostopov na perone, ki imajo posredni vpliv na zagotavljanje varnosti potnikov in prepustnosti proge.
Na progi je potrebno nujno izvesti rekonstrukcijske ukrepe, kateri so ključni za povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti proge od postaje Pragersko do postaje Hodoš.
Ključne besede: promet (železniški promet), okolje, predpostavke, omejitve, elektrifikacija, zmogljivost, nadgradnja, železniška proga Pragersko – Hodoš
Objavljeno v DKUM: 19.02.2013; Ogledov: 2586; Prenosov: 513
Celotno besedilo (1,37 MB) |
