| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POTREBA PO NADGRADNJI ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO - ORMOŽ - HODOŠ
Tomi Mohorko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Potreba po nadgradnji železniške proge Pragersko – Ormož – Hodoš« je predstavljena problematika odvijanja železniškega prometa na obravnavani progi ter predlogi ukrepov, s katerimi se zagotovi konkurenčnost, za kar je potrebna nadgradnja železniške proge. Železniška proga na trasi Pragersko – Hodoš je predmet obravnavanega diplomskega dela in je edini del V. Pan-evropskega prometnega koridorja, ki je neelektrificiran. V diplomskem delu so opisane prometno–tehnološke in gradbene značilnosti obstoječe železniške povezave Pragersko – Hodoš. V nadaljevanju so podane zahteve in potrebe za nadgradnjo proge, na osnovi katerih so predlagani ukrepi za nadgradnjo proge, pri čemer je poudarek na uvedbi elektrifikacije, GSM-R in ETCS sistema, povečanje progovne hitrosti in osne obremenitve ter ureditvi nivojskih prehodov. Obravnavana je problematika obstoječih izvennivojskih dostopov na perone, ki imajo posredni vpliv na zagotavljanje varnosti potnikov in prepustnosti proge. Na progi je potrebno nujno izvesti rekonstrukcijske ukrepe, kateri so ključni za povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti proge od postaje Pragersko do postaje Hodoš.
Ključne besede: promet (železniški promet), okolje, predpostavke, omejitve, elektrifikacija, zmogljivost, nadgradnja, železniška proga Pragersko – Hodoš
Objavljeno: 19.02.2013; Ogledov: 1885; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
AVTOMATIZACIJA EKSCENTRIČNE STISKALNICE
Leon Košir, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja krmiljenje ekscentricne stiskalnice ERFURT. Naloga predstavlja nacin uporabe krmilnega sistema MITSUBISCHI FX2N in nadzorne plošce Beijer E 910 verzije, rešitev krmiljenja ter njeno realizacijo. V nalogi je podrobneje opisan uporabljen krmilni sistem, njegovi moduli ter programski oprema MELSEC za programiranje PLK in E Designer za programiranje monitorja..
Ključne besede: Avtomatizacija, elektrifikacija, prostoprogramirljivi krmilni sistem, preizkus avtomobilskih orodij, programski paket MELSOFT
Objavljeno: 09.11.2015; Ogledov: 600; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

3.
Hidravlika na vse bolj elektrificiranih letalih
Darko Lovrec, 2009, strokovni članek

Ključne besede: letala, hidravlika, elektrifikacija letala
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 531; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Zgodovina dravskih hidroelektrarn med Dravogradom in Mariborom
Gregor Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zgodovino hidroelektrarn na reki Dravi med Dravogradom in Mariborom vse od prvih zamisli za izgradnjo elektrarne do konca 80. let 20. stoletja. V tem času so na omenjenem območju zgradili šest elektrarn: HE Fala, HE Mariborski otok, HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred in HE Ožbalt. Načrti o gradnji velike elektrarne na Dravi so se pojavili že ob začetku 20. stoletja. Uresničeni so bili šele ob koncu prve svetovne vojne, ko je bila zaradi potreb po električni energiji s pomočjo švicarskega kapitala zgrajena elektrarna pri Fali. V obdobju med obema vojnama se je pričela obširnejša elektrifikacija Slovenije, ki jo je zavrla druga svetovna vojna. Nemški okupator je pričel graditi dve novi elektrarni pri Dravogradu in Mariborskem otoku. Dokončala jih je nova oblast po koncu vojne, saj je potrebovala velike količine električne energije zaradi hitre industrializacije države. V času SFRJ so med letoma 1953 in 1960 zgradili po svojih načrtih še tri elektrarne pri Vuzenici, Vuhredu in Ožbaltu, ki so bile skoraj v celoti opremljene z opremo domače proizvodnje. V 70. in 80. letih so bile vse elektrarne modernizirane, pričel se je tudi proces avtomatizacije in daljinskega upravljanja. V obravnavanem obdobju se je organizacijska struktura elektrarn velikokrat spremenila. Leta 1961 so se vse elektrarne na slovenskem delu Drave dokončno združile v podjetje DEM. To podjetje po reorganizaciji leta 1990 uspešno deluje še danes.
Ključne besede: zgodovina elektrarn, hidroelektrarne, elektrifikacija, Dravske elektrarne Maribor, Fala, Mariborski Otok, Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 1876; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici