1. Tatvine električnih avtomobilov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElvir Sadiković, 2025, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je prodaja avtomobilov trenutno v rastočem trendu in št. avtomobilov na cesti se vsako leto veča. Celotna številka vseh registriranih osebnih avtomobilov po številkah iz leta 2024 dosega okoli 1,2 milijona, električni avtomobili pri tem predstavljajo okoli odstotek voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji. Kljub vedno večji priljubljenosti el. avtomobilov v zadnjih letih in njihovem rastočem trendu vse do konca leta 2023, pa se je to v 2024 spremenilo, saj beležimo obratni trend. Kljub rasti celotne prodaje vseh vrst avtomobilov je prodaja el. avtomobilov padla za 38% v primerjavi z 2023.
Tako kot raste prodaja avtomobilov, pa raste tudi nivo organiziranega kriminala in tatvin – zlasti v smislu načinov izvedbe in naprednih tehnik pri tatvinah tako pri avtomobilih na klasični pogon kot el. avtomobilih, precej bolj na udaru pa so avtomobili višjih vrednosti in višjih cenovnih razredov. V zadnjih desetletjih je tehnologija pri izdelavi avtomobilov šla močno naprej, poleg mehaničnih in tehničnih izboljšav na samih avtomobilih so napredovali tudi varnostni sistemi avtomobilov, kot so alarmne naprave in elektronske naprave za onesposobitev motorja, napredno zaklepanje/odklepanje avtomobila, itn, ki vsaj do neke mere otežujejo tatvino avtomobila, če je že ne preprečijo. Glede na raziskave v svetovnem merilu se tatvine avtomobilov sicer ne zmanjšujejo, naj pa bi se tatovi pri tatvinah bolj izogibali električnim avtomobilom.
Glavni namen zaključnega dela je bil osvetliti področje tatvin avtomobilov na el. pogon v primerjavi s tatvinami avtomobilov na klasični pogon ter raziskati, ali je s pojavom el. avtomobilov pričakovati manj tatvin. Pri raziskovanju smo uporabili primarno in sekundarno deskriptivno metodo za pregled literature s tovrstno tematiko, preučili smo različna stališča in navedbe posamičnih avtorjev iz spletnih virov, revij in člankov v slovenskem in tujem jeziku. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj smo uporabili analitično metodo ter analizo povezanosti ključnih dejavnikov razvoja tehnološkega aspekta z vidika varovanja avtomobilov in dostopne statistike iz področja proizvodnje ter tatvin avtomobilov. Pri iskanju podatkov smo imeli kar nekaj izzivov pri iskanju najnovejših statističnih podatkov in virov, ki bi pomagali pri zaključkih in analizah. Tatvine vozil se v svetovnem merilu vodijo na nivoju policije in ostalih pristojnih institucij, zato so podatki v veliki meri zaščiteni pred zlorabo ter s tem tudi težje dostopni za širšo javnost. Zato smo se pri analizah oprli na podatke, ki so dostopni, vendar morda niso najbolj ažurni, prav tako so se pri različnih relevantnih virih pojavile razlike med podatki.
V zaključnem delu smo preverili, kakšen odstotek proizvodnje zavzemajo el. avtomobili ter kako zaščiteni so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, analizirali smo trenutne trende in statistike na področju tatvin navadnih in el. vozil ter poizkusili osvetliti stanje z evropskega in svetovnega vidika. Raziskali smo, na kakšen način se v okviru EU članice lotevajo izziva tatvin avtomobilov in kakšnih preventivnih ukrepov se lotevajo posamezni proizvajalci avtomobilov. Preverili smo priporočila, s katerimi lahko vsak prispeva k večji varnosti pred tatvino lastnega avtomobila in orodja, ki so na voljo v ta namen. Ugotovili smo, da so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, če štejemo celotni vozni park, el. avtomobili bolj zaščiteni, tako s tehnološkega aspekta kot z vidika načinov, na katere bi lahko izpeljali tatvino el. avtomobila. Če pa primerjamo nivo zaščite bolj naprednih avtomobilov, pa imajo tako električni kot avtomobili na klasični pogon podobne zaščitne mehanizme in se ne da trditi, da so el. avtomobili bolj varni pred tatvino kot drugi. Ugotovili smo tudi, da so z vidika kasnejše preprodaje avtomobilov ali njihovih delov električni avtomobili manj privlačni za tatove, to pa tudi pomeni, da je v prihodnosti pričakovati manj tatvin na področju električnih avtomobilov.
Ključne besede: tatvine, električni avtomobili, varnost pred tatvino, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,37 MB) |
2. Trajnostna mobilnost: management nakupa in uporabe električnega avtomobilaJaka Brantuša, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na trajnostno mobilnost z vidika ekonomske upravičenosti nakupa in uporabe električnih avtomobilov v primerjavi z nakupom avtomobilov na notranje izgorevanje. Obravnavana tema vključuje pregled trga osebnih električnih avtomobilov, analizo stroškov, povezanih z nakupom, vzdrževanjem in amortizacijo teh avtomobilov in stroškovno primerjavo z avtomobili na notranje izgorevanje. Diplomsko delo razkriva, da je kljub višjim začetnim stroškom nakupa električnih avtomobilov, njihova uporaba zaradi nižjih stroškov goriva in vzdrževanja ekonomsko utemeljena, prav tako pa izpostavlja tudi pomen ustrezne polnilne infrastrukture za uspešno integracijo električnih avtomobilov v vsakodnevno uporabo. Diplomsko delo dopolnjuje tudi anketa, ki predstavlja razmišljanje in pripravljenost potrošnikov na elektrifikacijo osebne mobilnosti. Naloga predstavlja tudi možne rešitve za povečanje uporabe električnih vozil povezane z nadaljnjim razvojem polnilne infrastrukture in s spodbujanjem k uporabi obnovljivih virov energije.
Ključne besede: električni avtomobili, polnilna infrastruktura, stroški električnih vozil, amortizacija električnih vozil
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (4,35 MB) |
3. Pregled nad trenutnim razvojem avtomobilov z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik : diplomsko deloValentina Drešček, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pregled nad trenutnim razvojem električnih avtomobilov z gorivnimi celicami in s tem povezane polnilne infrastrukture. Predstavili smo problematiko onesnaževanja okolja zaradi transporta, opisali načine pridobivanja vodika in razložili, kako deluje tehnologija gorivnih celic. Navedli smo tudi primere znanstvenih člankov, v katerih so avtorji raziskali, kako družba sprejema uvajanje električnih vozil z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik. V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali število električnih osebnih avtomobilov z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik v letih 2017 in 2022, in sicer za države Evropske unije, Združene države Amerike, Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko, primerjali smo lastnosti električnih avtomobilov z gorivnimi celicami in baterijskih električnih avtomobilov ter stroške porabe goriva za obe vozili na 100 kilometrov. Predstavili smo tudi primere subvencij, spodbud, ki jih države uvajajo, da bi spodbudile nakup električnih avtomobilov z gorivnimi celicami. S pomočjo raziskave smo prišli do ugotovitve, da je največji porast električnih avtomobilov z gorivnimi celicami med primerjanimi državami sveta imela Južna Koreja, največji porast polnilnic pa je imela Kitajska. Glavna prednost izbranega električnega avtomobila z gorivnimi celicami v primerjavi z baterijskim električnim vozilom je daljši domet in hitrejše polnjenje. Najpogostejše spodbude držav pa zajemajo davčne olajšave, subvencije ipd.
Ključne besede: električni avtomobili z gorivnimi celicami, polnilnice, Evropska unija, Azija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1007,36 KB) |
4. Izpusti toplogrednih plinov in cenovna upravičenost električnih osebnih avtomobilov v primerjavi z osebnimi avtomobili na fosilna gradiva : diplomsko deloMatevž Kokovnik, 2023, diplomsko delo Opis: Ideja za diplomsko se je porodila iz strateške vizije Evropske komisije za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050, katere del je tudi prepoved prodaje vozil z izpusti CO2 od leta 2035 dalje.
V prvem delu naloge sta predstavljeni proizvodnja in razgradnja električnih avtomobilov ter njihovi sestavni deli. Podrobneje sta predstavljena tudi elektromotor in baterija oz. pogonski akumulator, ki predstavljata glavno razliko med električnimi avtomobili in avtomobili z notranjim izgorevanjem.
V osrednjem delu naloge sta predstavljeni ekološka in ekonomska upravičenost električnih vozil v primerjavi z vozili na notranje izgorevanje. Proizvodnja električnega vozila v ozračje izpusti večje količine emisij CO2 kot proizvodnja avtomobila na notranje izgorevanje, vendar pa električni avtomobili v času vožnje v ozračje ne izpuščajo emisij CO2 oz. so te emisije posredne in nastanejo pri proizvodnji električne energije. Prav tako so električna vozila dražja od vozil na notranje izgorevanje, vendar pa je vožnja z njimi cenejša.
V zadnjem delu diplomske naloge so predstavljene možne rešitve za zagotavljanje dodatnih potreb po električni energiji, ki jo bodo potrebovala električna vozila. Pomembno je, da so viri za zagotavljanje dodatnih potreb po električni energiji brez oz. nizko ogljični.
Ključne besede: električni avtomobili, ekološka upravičenost, ekonomska upravičenost, primerjava različnih vrst vozil, dolgoročna strategija za leto 2050
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 372; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. Souporaba električnih avtomobilov v urbanih območjih kot primer dobre prakse delitvene ekonomije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaNikolina Jović, 2023, diplomsko delo Opis: Delitvena ekonomija, v kateri več posameznikov souporablja eno dobrino, je čedalje bolj pomembna tudi v logistiki. S pomočjo logistike se izmenjujejo informacije in fizična sredstva, vse z namenom znižanja logističnih stroškov, povečanja zasedenosti transportnih vozil in boljšega izkoristka skladiščnega prostora. To velja tudi za souporabo vozil na primeru Italije in Srbije, kjer je cilj čim večja uporaba vozil v urbanih območjih, da bi se izognili negativnim učinkom. Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti delitvene ekonomije pri souporabi električnih avtomobilov v urbanih območjih ter raziskati platforme in razširjenost uporabe električnih avtomobilov v izbranih državah. Raziskali bomo ponudnike za tovrstno storitev v izbranih državah in v empiričnem delu analizirali ter primerjali te ponudnike glede na različne parametre (stroški, dostopnost, pogoji uporabe itd.). Za ponazoritev primera dobre prakse smo izbrali Italijo, in sicer mesto Milano, kjer obstajajo številne platforme, ki ponujajo izključno električna vozila. Za razliko od Italije pa je situacija v Srbiji precej drugačna, saj je manj ponudnikov tovrstnih storitev in so te omejene na najem avtomobila izključno za cel dan ali več dni ter v ponudbi nimajo električnih vozil.
Ključne besede: delitvena ekonomija, souporaba, električni avtomobili, logistika, urbano območje
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 284; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,78 MB) |
6. Trg električnih avtomobilov v Evropi: Gospodarske priložnosti in izziviTilen Baloh, 2023, magistrsko delo Opis: V pričujočem delu smo analizirali evropski trg električnih avtomobilov. Začeli smo s pregledom razvoja električnega avtomobila od začetkov v prvi polovici 19. stoletja do danes. Nato smo preučili stanje trga v Evropi in na drugih večjih trgih danes in predstavili njegovo neomajno rast kljub številnim motnjam, kot so covid-19, kriza polprevodnikov in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Nato smo pozornost preusmerili na posamezne proizvajalce in pregledali, kako se nekateri izmed vodilnih soočajo z elektrifikacijo svoje ponudbe. Sledila je ena izmed ključnih tem, in sicer vpliv električnih avtomobilov na okolje, v kateri smo analizirali, ali množično uvajanje električnih vozil res lahko prispeva k zeleni revoluciji, ki jo obljublja. V kolikor uporabljamo elektriko, pridobljeno na trajnosten način, je električno vozilo res čistejše, vendar pa velik vir onesnaževanja predstavljajo baterije. Njihovo dobavno verigo in življenjski cikel smo preučili, izpostavili pa smo probleme, kot so dominantnost Kitajske v celotni dobavni verigi in reciklaža baterij. Sledil je pregled nekaj alternativnih goriv za pogon, med katerimi se je za najbolj obetavnega izkazal vodik. Obravnavali smo tudi razvoj infrastrukture javnih polnilnic po Evropi in nekatere še neuveljavljene alternative, zamenjavo baterije in brezžično polnjenje električnih vozil. Sledila je pomembna tema politike spodbujanja pri uvajanju električnih avtomobilov, to so subvencije in davčne olajšave, ki so ključne za spodbujanje potrošnikov za uspešen prehod k elektromobilnosti, pregledali pa smo tudi evropske ambicije v boju proti klimatskim spremembam v okviru Zelenega dogovora. Kot zadnjo temo smo obravnavali mnenje kupcev in njihovo pripravljenost za nakup električnih vozil, kar smo dodatno preučili z anketiranjem slovenske javnosti.
Ključne besede: električni avtomobili, evropski trg električnih avtomobilov, EV-baterije, subvencije električnih avtomobilov, kriza polprevodnikov, alternativna goriva, polnilnice, javno mnenje o električnih avtomobilih
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 81
Celotno besedilo (4,12 MB) |
7. Analiza vpliva električnih avtomobilov na okolje skozi celoten življenjski cikelLovro Mesec Košir, 2023, diplomsko delo Opis: Prodaja električnih vozil se je s pomočjo oglaševanja okoljevarstva, izboljšanja infrastrukture in obljube manjših stroškov vzdrževanja v zadnjih letih povišala. V diplomski nalogi želimo ugotoviti in predstaviti, kakšen vpliv na okolje ima električni avtomobil skozi celoten življenjski cikel in kateri dejavniki pripomorejo k njegovi večji čistosti. Raziskali smo, kako poteka pridobivanje surovin, ki so potrebne za sestavo baterije in permanentnih magnetov. Primerjali smo električne avtomobile z avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem v času uporabe glede na njihove emisije CO2 oziroma emisije vira energije in emisije trdnih delcev. Poleg omenjene primerjave smo raziskali tudi druge tipe vozil, ki uporabljajo elektriko kot vir energije, ter kakšne so možnosti reciklaže in kako se ravna z odsluženimi baterijami. S pomočjo anketnega vprašalnika smo preverili, ali se ljudje zavedajo celotnega vpliva električnega avtomobila na okolje.
Ključne besede: električni avtomobili, onesnaževanje okolja, emisije trdnih delcev, varstvo okolja, permanentni magneti
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 68
Celotno besedilo (997,76 KB) |
8. |
9. Analiza uporabe električnih avtomobilov v državah EU in njihov vpliv na okoljeAnita Perko, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo analizirali uporabo električnih avtomobilov v državah članicah Evropske unije in njihov vpliv na okolje. V prvem delu smo predstavili zgodovino razvoja električnega avtomobila, njegove značilnosti in delovanje, izpostavili smo razliko med avtomobilom na notranje izgorevanje in električnim avtomobilom, predstavili ovire in prednosti pri uvajanju električnih avtomobilov, opisali zakonodajo na področju električnih avtomobilov ter predstavili, kako uporaba električnega avtomobila vpliva na okolje. V drugem delu magistrskega dela smo z dostopnimi statističnimi podatki preučili uporabo električnih avtomobilov v državah članicah EU. Ugotovili smo pozitivno zvezo med kazalcem BDP na prebivalca in deležem registriranih električnih avtomobilov. Poudariti je treba, da države z višjim deležem registriranih električnih avtomobilov ne beležijo nujno manjših izpustov emisij toplogrednih plinov v prometu. Prav tako se kaže šibka povezanost med deležem obnovljivih virov energije, porabljene v transportu, in deležem registriranih električnih avtomobilov. Ugotovili smo, da je prostorska umestitev električnih polnilnic bolj optimalna za uporabnike električnih avtomobilov v državah, ki so bolj razvite na področju električne mobilnosti. Z analizo sekundarnih virov in dostopnih statističnih podatkov smo dokazali, da uveljavitev in uporaba električnih avtomobilov trenutno ne rešujeta okoljske problematike na področju prometa. Potrebna bosta napredek na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije in pravilno recikliranje električnih avtomobilov na koncu njihove življenjske dobe.
Ključne besede: električni avtomobili, električne polnilnice, proizvodnja energije, onesnaževanje okolja
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1474; Prenosov: 197
Celotno besedilo (3,62 MB) |
10. |
