Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje. Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje. V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila. Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena. Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil. V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom.
Ključne besede: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,70 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo se podrobneje posvetili električnemu avtomobilu in njegovemu delovanju. Na kratko smo opisali zgodovino nastanka električnih vozil (v nadaljevanju EV), kako so nastala ter napredovala skozi desetletja, kdo so bili njihovi inovatorji, njihov zaton ter kasneje ponovni prodor na tržišče. V nadaljevanju smo se podrobneje posvetili avtomobilskim baterijam, saj vplivajo na prodajo zaradi njihovega vpliva na okolje, ter sami Norveški, saj je vodilna proizvajalka EV. Zanimalo nas je, kakšne ukrepe ima država, da je temu tako, kakšni so njihovi načrti za prihodnost ter kakšne ukrepe imajo proizvajalci EV. Nato smo preverili, kako je s proizvodnjo EV v Sloveniji, kakšne so politike in strategije, kakšna je slovenska zakonodaja, subvencije in omejitve, kako se tržijo slovenski avtomobilski proizvajalci, ko pride do prodaje EV ter kakšne akcijske načrte ima za prihodnost Slovenija. Nato smo primerjali prodajno statistiko obeh držav in na njeni podlagi ter podlagi predhodnih poglavij podali sistemske predloga za pospešitev prodaje EV v Sloveniji. V nadaljevanju zaključnega dela pa smo se dotaknili še napovedi za prihodnost, kakšne so špekulacije za razvoj tehnologije v prihodnosti, kaj se nam obeta v sledečih letih. Namreč tehnologija EV je nedvomno tehnologija prihodnosti.
Ključne besede: električni avtomobil, domet, baterija, prodajna statistika, tehnologija v prihodnosti
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: Električni avtomobili postajajo vedno bolj konkurenčni klasičnim vozilom z motorjem na notranje izgorevanje, za kar je zaslužen hiter tehnološki razvoj v zadnjih petnajstih letih. Diplomsko delo vsebuje splošen opis električnega avtomobila. Najprej je predstavljena zgodovina teh vozil, njihovo delovanje ter razlika med električnimi in klasičnimi avtomobili na fosilna goriva. Obenem so predstavljene še polnilne postaje in njihova nahajališča v Sloveniji. Predstavljena je varnost električnih avtomobilov, podani in analizirani so testi trčenj med električnim in dizelskim vozilom. Analizirana je mestna vožnja z električnim avtomobilom in na koncu so podani predlogi za izboljšanje stanja.
Ključne besede: varnost v cestnem prometu, električni avtomobil, test trčenja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2590; Prenosov: 326
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Cilj magistrskega dela je konstruiranje preme električnega avtomobila, ki bo še vzdržala obremenitve pri danih pogojih obratovanja. Najprej je bila določena osnovna geometrija elementa, kjer je bilo potrebno upoštevati geometrijo celotnega vzmetenja. Na osnovi določene geometrije preme je bil izdelan 3D model, pri čemer je bila upoštevana tudi montaža v sklop vzmetenja. Nato so bili določeni obremenitveni primeri pri obratovanju vozila, na osnovi katerih so bile po analitičnem postopku izračunane zunanje obremenitve preme za vsak obremenitveni primer. Delo se je nadaljevalo z numerično simulacijo po MKE, ki je temeljila na izdelanem 3D modelu, izbranem materialu in dobljenih rezultatov zunanjih obremenitev. Rezultati simulacije so bile primerjalne napetosti po Missesu, glavne napetosti v izbrani kritični točki na modelu ter deformacije komponente. Na osnovi pridobljenih glavnih napetosti se je delo nadaljevalo z določevanjem življenjske dobe komponente, kjer je bila uporabljena napetostna metoda.
Ključne besede: konstruiranje, električni avtomobil, prema, življenjska doba, napetostna metoda
Objavljeno v DKUM: 05.12.2013; Ogledov: 1923; Prenosov: 226
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: V diplomskem delu je opisana izgradnja preizkusnega mesta za meritev karakteristik hibridnega pogona, potek in rezultati meritev. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so opisani hibridni električni pogoni. V drugem delu je opisana izvedba regulacije potrebne za meritev (regulacija po navoru), ter izgradnja merilnega mesta. Opisano je delovanje posameznih sklopov ter podane pripadajoče sheme izdelane v programskem paketu MATLAB/Simulink. Tretji del naloge je namenjen glavnemu cilju naloge, to je meritvi karakteristik porabe goriva primarnega bencinskega agregata (ICE), ki je uporabljen v hibridnem pogonu. Rezultat meritev je graf karakteristik s pomočjo katerega se pozneje izvede želeno vodenje celotnega sistema, oziroma določa kakšen delež skupnega navora bo prispeval vsak izmed obeh pogonov.
Ključne besede: Hibridni pogon, regulacija hitrosti, električni hibridni avtomobil, električni avtomobil, graf karakteristik porabe goriva
Objavljeno v DKUM: 06.04.2011; Ogledov: 2441; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,79 MB)