Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo proučuje prostorsko razporeditev in gostoto javne polnilne infrastrukture za električna vozila v izbranih evropskih mestih, s posebnim poudarkom na prostorski enakosti. Študija izhaja iz globalnega izziva podnebnih sprememb, ki so posledica emisij toplogrednih plinov. Evropska unija (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) se je zavezala k ambicioznemu zmanjšanju emisij. Do leta 2050 želi doseči podnebno nevtralnost, do leta 2030 pa 55 % zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990. Ker promet predstavlja približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU, osebni avtomobili pa več kot 70 % tega deleža, je elektrifikacija mobilnosti ključna za dosego teh ciljev. Električna vozila so v Evropi doživela hitro rast. Tržni delež je od leta 2016, ko je znašal le 1 % novih avtomobilov, do leta 2023 presegel 22 %. Toda širitev polnilne infrastrukture je zaostajala. Do konca leta 2023 je bilo v EU okoli 632.000 javnih polnilnih mest, medtem ko projekcije kažejo, da jih bo do leta 2030 potrebnih 3.5 milijona. To pomeni, da bo treba v sedmih letih namestiti skoraj 2.9 milijona dodatnih polnilnic, kar je približno 410.000 na leto. Poleg tega je razporeditev polnilnic močno neenakomerna med regijami, državami in mestnimi četrtmi, kar ustvarja pomembne ovire za širšo uporabo električnih vozil. Delo se ukvarja s to vrzeljo z oceno prostorske pokritosti javnih polnilnic po administrativnih enotah v osmih evropskih mestih: Amsterdamu, Bologni, Bruslju, Eindhovnu, Gentu, Ljubljani, Parizu in na Dunaju. Ta mesta so bila izbrana zaradi razpoložljivosti zanesljivih odprtih podatkov. Teza dela je, da je polnilna infrastruktura bolj skoncentrirana na osrednje četrti kot na obrobne. Cilji vključujejo kartiranje in vizualizacijo razporeditve polnilnic v izbranih mestih z uporabo ArcGIS Pro, analizo prostorske prisotnosti javnih polnilnih mest po administrativnih enotah z izračunom gostote na kvadratni kilometer ter prepoznavanje četrti z najvišjo in najnižjo koncentracijo javnih polnilnih točk. Za izvedbo pregleda literature so bile uporabljene znanstvene baze podatkov. Izbrane so bile študije, ki so se osredotočale na polnilno infrastrukturo za električna vozila v urbanih okoljih, s posebnim poudarkom na tistih, ki uporabljajo geografske informacijske sisteme (ang. Geographic Information System, v nadaljevanju: GIS). Prostorski podatki so bili zbrani iz občinskih odprtih podatkovnih portalov, OpenStreetMapa in drugih odprtih virov. Meje četrti so bile pridobljene kot poligonske plasti, podatki o polnilnicah pa kot točkovne koordinate. Po uvozu v ArcGIS Pro so bili vsi podatki standardizirani v skupni koordinatni sistem. Polnilne točke so bile pretvorjene v točkovne podatkovne sloje, četrti pa v poligonske sloje. Prvi analitični korak je uporabil orodje Summarize Within v programu ArcGIS Pro za štetje polnilnih točk znotraj posameznih poligonov četrti. Površina četrti je bila izračunana z uporabo funkcije Calculate Geometry, gostota pa je bila izražena kot polnilnice na km². Rezultati so bili izvoženi v Excel, kjer so bile izdelane preglednice za vsako mesto, kar je omogočilo enostavno primerjavo. Za vizualizacijo sta bili uporabljeni orodji za računanje točkovne gostote (Point Density) in jedrne gostote (Kernel Density). Point Density je prikazal število polnilnic znotraj določenega iskalnega radija za vsako celico rastra in s tem omogočil lokalne kazalnike visoke in nizke koncentracije. Jedrna gostota (Kernel Density) je ustvarila zvezne površine z glajenjem vpliva posameznih vhodnih točk skozi določene pasovne širine, kar je omogočilo prepoznavanje gruč in prostorskih gradientov, ki presegajo meje četrti. Simbolika in postavitve so bile standardizirane za vse zemljevide, kar je omogočilo neposredno primerjavo med mesti. Vrednosti gostote, izračunane z orodjem Summarize Within, kažejo na dosledne vzorce v vseh mestih. V Amsterdamu je imela najvišjo gostoto četrt West s 13,73 to
Ključne besede: GIS, ArcGIS Pro, Polnilna postaja za električna vozila, električna vozila, evropska mesta
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pojav zelenega zavajanja (greenwashinga) v avtomobilski industriji, kjer podjetja pogosto uporabljajo okoljske trditve kot orodje za ustvarjanje trajnostne podobe, ki ni nujno skladna z dejanskimi praksami. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi zelenega marketinga, regulativni okvirji ter vloga potrošnikov pri zaznavanju okoljske verodostojnosti blagovnih znamk. Osrednji del raziskave temelji na analizi izbranih avtomobilskih proizvajalcev, pri čemer se ugotavlja, da so zelene trditve pogosto selektivne, nepodprte z objektivnimi dokazi ali zavajajoče glede prihodnjih namenov podjetij. Ugotovitve kažejo tudi na negativni vpliv zaznanega greenwashinga na zaupanje potrošnikov ter poudarjajo pomen regulacije in transparentne komunikacije. V zaključku naloga potrdi povezavo med dejanskimi trajnostnimi praksami in verodostojno okoljsko komunikacijo ter nakaže možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave zakonodajnega okvira.
Ključne besede: greenwashing, avtomobilska industrija, okoljska komunikacija, električna vozila, trajnostni marketing, regulacija.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj trga električnih vozil v Evropi z vidika tehničnih, ekonomskih in političnih dejavnikov, pri čemer poseben poudarek namenja smotrnosti nakupa električnega vozila v Sloveniji. V zadnjem desetletju so električna vozila iz nišnega izdelka prešla v segment množičnega trga, k čemur so prispevali tehnološki napredek na področju baterij, nižanje cen in širitev polnilne infrastrukture. Naloga analizira vpliv padanja cen baterij in povečevanja dosega na rast prodaje električnih vozil ter s pomočjo regresijske in korelacijske analize preverja, ali obstaja statistično značilna povezava med tehnološkimi kazalniki in tržnimi rezultati. Poleg analize evropskega trga naloga vključuje tudi primerjalno stroškovno analizo (Total Cost of Ownership – TCO) za Slovenijo, kjer se ocenjuje, ali je nakup električnega vozila leta 2025 že ekonomsko smiselna odločitev za povprečnega uporabnika. Analiza vključuje različne scenarije polnjenja – domače polnjenje, javno omrežje in uporabo lastne sončne elektrarne – ter izračunava skupne stroške lastništva v primerjavi z vozili z notranjim izgorevanjem. Rezultati kažejo, da na rast trga vpliva predvsem kombinacija tehnološkega napredka, ekonomske dostopnosti in državnih spodbud, pri čemer je dolgoročna vzdržnost trga odvisna od zmanjševanja odvisnosti od subvencij ter nadaljnjega razvoja infrastrukture.
Ključne besede: električna vozila, trg električnih vozil, skupni strošek lastništva, tehnološki napredek, evropski trg, Slovenija, trajnostna mobilnost
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: V magistrskem delu smo proučili, kako bo razvoj modernih tehnologij vplival na logistiko oskrbovalnih verig v težnji po zmanjšanju njene odvisnosti od fosilnih goriv. Učinkovitejše tehnologije pogona in sistemi krmiljenja vozil se hitro razvijajo in spreminjajo do sedaj poznano mobilnost. Širša prizadevanja za razogljičenje transporta, ki so trenutno v največji meri naslovljena in vidna v Evropi ter Združenih državah Amerike, so ključno vezana na zmožnosti ponudbe alternativnih tehnologij prevoza. Pri tem imajo pomembno vlogo poleg politike še viri energentov in surovin, ki so potrebni za delovanje novih pogonskih sklopov. Elektrifikacija je tesno povezana predvsem z rudninami redkih zemelj – te so ključne za izdelavo baterijskih električnih vozil, ki bodo v segmentu alternativnih pogonov najverjetneje dobila delež in krojila prihodnost cestnega transporta; slednje kljub napovedim zaenkrat ne pomeni umika dizelskih in bencinskih motorjev. V magistrskem delu smo opravili primerjavo celokupnih izpustov za dve obetavni tehnologiji, definirali zmožnosti proizvodnje obnovljivih virov energije in ponazorili ogljični odtis dejavnikov, ki so trenutno največji povzročitelji emisij. Analizirali smo trende v logistiki, ki so vezani na tehnološke inovacije, proizvodne zmožnosti, vladne politike in ekonomsko upravičenost ‒ podkrepili smo jih z anketnim vprašalnikom o rabi modernih tehnologij med slovenskimi prevozniki. Prednosti prehoda na električni pogon se izkazujejo predvsem v bistveno boljši energetski učinkovitosti alternativnih tehnologij in krepitvi energetske neodvisnosti za posamezne države oz. širše regije, medtem ko izzive predstavlja predvsem tehnološka zmožnost čiste proizvodnje, virov surovin in prilagoditev energetskega ter cestnega omrežja. Prehod na nove vire se bo odvil in uspel, če bodo nove tehnologije ponujale boljše rešitve mobilnosti od sedanjih ‒ za manj denarja z manj izpusti, čemur še ni tako. Modernizacija transporta bo čistejše oblike sprva uvedla v cestnem transportu, ki najbolj onesnažuje zaradi svoje narave praktičnosti. Poleg tehnologij pa bo transport z uporabo umetne inteligence postajal vse bolj avtonomen, kar bo prevoznike razbremenilo v primanjkljaju voznikov in omogočilo večjo pretočnost ter varnost v prometu.
Ključne besede: zeleni prehod, logistika, oskrbovalne verige, nove tehnologije prevoza, električna vozila
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 60
Celotno besedilo (3,63 MB)

Opis: Cilj diplomske naloge je ponuditi rešitev za vzpostavitev samooskrbnega kroga, kar bi pomenilo, da je podjetje sposobno zagotavljati dovolj električne energije za vzdrževanje vseh sistemov, ki za delovanje potrebujejo električno energijo. Pridobivanje električne energije bi lahko dosegli s sončno elektrarno, ki energijo sonca pretvori v električno energijo. Ker sončna elektrarna ne more zagotavljati neprekinjenega delovanja, bi morali višek proizvedene energije hraniti v energetskih hranilnikih oziroma baterijah. Za zeleni prehod pa bi lahko zamenjali tudi vozni park s prevoznimi sredstvi, ki ne proizvajajo emisij. Zadnja stvar, ki jo lahko združimo s sončno elektrarno, pa je namestitev toplotne črpalke, s katero bi vzpostavili popolnoma samozadosten energetski sistem, ki je teoretično sposoben delovati neodvisno od elektroenergetskega omrežja. V uvodnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili problem, ki ga razrešujemo v diplomski nalogi, nato pa sledi poglavje, kjer predstavljamo Tovorno postajo Celje. Sledi prikaz okoljskega vpliva opazovanega podjetja. V teoretičnem delu smo opredelili, kaj so obnovljivi viri energije, kaj predstavlja trajnost, kaj so fotovoltaične celice in kako delujejo; predstavili smo tudi toplotno črpalko in električna vozila. Prav tako smo na podlagi realnih podatkov naredili izračun stroškov za gorivo pri avtomobilih ter posledično, za koliko bi lahko zmanjšali letne stroške z uvedbo električnih avtomobilov.
Ključne besede: sončna elektrarna, električna vozila, toplotna črpalka, okoljski vpliv
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 52
Celotno besedilo (872,85 KB)