| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Spremljanje faznih transformacij v jeklih z in-situ meritvami električne upornosti
Marcel Jevšnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana uporabnost neporušne merilne metode sprotnega merjenja električne upornosti med toplotnimi cikli za zasledovanje in karakterizacijo faznih sprememb. Rezultati "In-situ" meritev sprememb električne upornosti so bili primerjani z metealografskimi analizami vzorcev jekel, odvzetimi pred in po meritvah na napravi za sprotno spremljanje procesov. Za večji nabor literature in rezultatov že opravljenih raziskav, je bila metoda najprej preizkušena na komercialnih jeklih. Kasnejši preizkusi so bili opravljeni tudi na novih jeklih, razvitih na Inštitutu za tehnologijo materialov fakultete za strojništvo. Ugotovljeno je bilo, da obstaja dobra korelacija med rezultati "In-situ" meritev električne upornosti in rezultati metalografskih analiz. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je metoda primerna za sprotno spremljanje mikrostrukturnih sprememb med toplotno obdelavo. Metoda ima tudi svoje prednosti, saj zajema rezultate meritev skozi celotno temperaturno obdelavo ter posledično omogoča boljši vpogled v procese, kjer je te procese težje nadzorovati z uporabo klasičnih metod.
Ključne besede: Fazne transformacije, električna upornost, nanostrukturno bainitno jeklo
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 395; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

4.
Vpliv hidrolizirajočih taninov iz izvlečkov kostanja na črevesne epitelijske celice humanega in prašičjega izvora
Neža Vidmar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv različnih koncentracij kostanjevih taninov na presnovo celic in izražanje toksičnih učinkov na epitelijske celice ter izražanje pozitivnih učinkov kostanjevih taninov na tesne celične stike med epitelijskimi celicami tankega črevesja humanega in prašičjega izvora. Za citotoksični test, test presnovne aktivnosti celic, test viabilnosti celic in funkcionalne celične 3-D modele smo uporabili prašičje enterocite CLAB in humane fetalne epitelijske celice tankega črevesja H4-1 ter hidrolizirajoče tanine iz izvlečkov kostanja, FARMATAN in FARMATAN ET 50. Pri izpostavitvi funkcionalnih celičnih 3D-modelov taninom in merjenju transepitelijske električne upornosti (TEER) smo uporabili elektrodo za merjenje električne upornosti in potenciala. V celicah, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam kostanjevih taninov, je prišlo do zmanjšane količine kristal vijoličnega. Pri presnovni aktivnosti celic so se pri višjih koncentracijah vrednosti absorbance v primerjavi s kontrolo znižale. Po izpostavitvi celičnih linij kostanjevemu taninu so vrednosti transepitelijske električne upornosti (TEER) glede na kontrolo naraščale.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, črevesje, tesni stiki, funkcionalni 3D – celični modeli, transepitelijska električna upornost (TEER)
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 573; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (639,05 KB)

5.
Fizikalne lastnosti intermetalne katalizatorske spojine ZnPd
Arbresha Hölbl, 2017, magistrsko delo

Opis: Kataliza se uporablja v znanosti in tehnologiji za spreminjanje poteka kemijskih reakcij preko znižanja aktivacijske energije, ki je potrebna za reakcijo. Najpreprostejši katalizator dobimo, če vzamemo kovinski element brez podlage. Slabost take izbire je zelo omejeno število elementov, ki so katalitsko aktivni za dano kemijsko reakcijo. Alternativni materiali za heterogeno katalizo so strukturno urejene intermetalne spojine. Gre za spojine iz dveh ali več kovinskih elementov, ki se nahajajo levo ali v okolici Zintlove črte v periodnem sistemu elementov. Njihova struktura je popolnoma ali delno urejena in se razlikuje od strukture elementov, ki tvorijo spojino. Stabilnost intermetalnih spojin med kemijsko reakcijo je povezana z njihovo elektronsko in geometrijsko strukturo. Prednost uporabe intermetalnih spojin za katalizo je možnost izbire elektronske in geometrijske strukture. Intermetalne spojine lahko razpadejo pred ali med katalizo, tako da iz njih nastane katalizator z veliko aktivno površino. Intermetalne spojine lahko nastanejo tudi med kemijsko reakcijo pri reakciji med aktivno kovino in podlago ali med različnimi materiali s podlago. V izogib tem težavam je bil nedavno sprejet pristop, da se kot stabilne katalizatorje brez podlage uporablja intermetalne spojine z urejeno kristalno strukturo. V Magistrskem delu smo opravili karakterizacijo vzorca ZnPd s pomočjo mikroskopije SEM, ki je bila izvedena na Kemijskem institutu v Ljubljani. Ostale meritve so bile izvedene na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. Z napravo PPMS (angl. Physical Property Measurement System) proizvajalca Quantum Design smo izmerili fizikalne lastnosti ZnPd. Pri določanju magnetnega stanja vzorca pa smo uporabili magnetometer MPMS (angl. Magnetic Property Measurement System) XL-5 proizvajalca Quantum Design. V Magistrskem delu smo prav tako dopolnili nedavne študije fizikalnih lastnostih intermetalnih katalizatorjev GaPd in InPd.
Ključne besede: kataliza, katalizator, kompleksne kovinske spojine, intermetalne spojine, paladij, specifična toplota, električna upornost, magnetizacija, magnetna susceptibilnost
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 315; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici