Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Energetika kot kompleksna gospodarska panoga vključuje proizvodnjo, distribucijo in porabo električne energije, ki je ključni dejavnik sodobnega življenja. V diplomskem delu raziskujem trg električne energije z analizo izbranih držav (Slovenija, Nemčija, Madžarska, Francija in Finska). Zanima me vpliv deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije (OVE), na ceno električne energije in kako se ti dejavniki med seboj povezujejo. Uporabljam Pearsonov koeficient korelacije, da analiziram moč povezave med spremenljivkama, kar omogoča podrobnejši vpogled v to dinamiko. Temeljni zaključki naloge kažejo, da večji delež električne energije, proizvedene iz OVE, v proizvodnji električne energije lahko vpliva na cene električne energije in tudi postavlja temelje za dolgoročno trajnostno oskrbo. Kljub temu pa v nekaterih državah višji delež električne energije, proizvedene iz OVE, vodi do višjih cen električne energije, kar lahko vpliva na konkurenčnost dobaviteljev. Trajnostna naravnanost Evropske unije dodatno podpira ta prizadevanja, saj nalaga obveznost doseganja ambicioznih ciljev, ki se osredotočajo na povečanje deleža OVE v proizvodnji električne energije in prehod na brezogljično oskrbo energetskega sistema do leta 2050. Ti cilji usmerjajo politike držav članic in vplivajo na razvoj energetskih trgov, kar dodatno krepi pomen raziskovanja povezave med deležem električne energije, proizvedene iz OVE, in cenami električne energije v različnih državah. Poleg analize trga se v nalogi osredotočam tudi na ozaveščenost potrošnikov o možnostih zamenjave dobaviteljev električne energije ter na analizo obstoječih dobaviteljev na slovenskem trgu. Z raziskavo želim prispevati k razumevanju, na podlagi katerih dejavnikov potrošniki sprejemajo odločitve o izbiri dobavitelja električne energije.
Ključne besede: Energetika, dobavitelji električna energija, potrošniki, primarni viri energije, cene, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: Magistrska naloga preučuje upravičenost naložbe v toplotno črpalko in sončno elektrarno, pri čemer se osredotoča na zmanjšanje ogljičnega odtisa ter dolgoročno finančno vzdržnost. V nalogi so analizirani ključni dejavniki, kot so energetske potrebe, lokalni klimatski pogoji, stroški vzdrževanja, ter možnosti za pridobitev subvencij in drugih oblik finančne podpore. Ugotavlja se, da toplotne črpalke omogočajo energetsko učinkovito ogrevanje z izkoriščanjem naravnih virov, kot so zrak, voda in zemlja, ter lahko v kombinaciji s sončno elektrarno, ki zagotavlja obnovljivo električno energijo, pripomorejo k trajnostni energetiki. Naloga se primerja s prejšnjim sistemom ogrevanja na lesno biomaso, ki se zaradi pomanjkanja virov in naraščajočih stroškov izkazuje za manj vzdržnega. Obravnava, kako prehod na toplotno črpalko in sončno elektrarno omogoča dolgoročne prihranke ter zmanjša odvisnost od fosilnih goriv. Celovito so ocenjeni ekonomski in okoljski vidiki investicije, vključno s povračilno dobo, vplivom na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in trajnostnim razvojem. Tako naloga predstavlja celovit pristop k oceni smiselnosti prehoda na obnovljive vire energije za učinkovitejše in trajnostne rešitve ogrevanja ter pridobivanja elektrike.
Ključne besede: sončna elektrarna, električna energija, samooskrba, investicija, finančna upravičenost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava matematično modeliranje hibridnega sončnega sistema in optimizacijo proizvodnje električne in toplotne energije. Hibridni sončni sistemi predstavljajo inovacijo na področju fotonapetostnih sistemov, saj delež sončnega sevanja, ki se pretvori v toplotno energijo na površini hibridnih sončnih modulov shrani v hranilnik toplotne energije. Z odvzemom toplotne energije se zmanjša temperatura hibridnih sončnih modulov in s tem poveča izkoristek pretvorbe sončne energije v električno energijo. Hibridni sončnih sistemi tako ne le proizvedejo več električne energije kot fotonapetostnih sistemi, ampak proizvedejo še dodaten delež toplotne energije. Matematični model hibridnega sončnega sistema, ki ga obravnava doktorska disertacija je razdeljen na tri podsisteme (električni in toplotni podsistem hibridnega sončnega modula ter toplotni podsistem hranilnika toplotne energije). Električni podsistem hibridnega sončnega modula je predstavljen z nadomestnim električnim vezjem dvo-diodnega modela sončne celice pri čemer so določeni električni parametri predstavljeni v odvisnosti od gostote moči sončnega sevanja in temperature sončne celice. Toplotna podsistema hibridnega sončnega modula in hranilnika toplotne energije sta opisana z diferencialnimi enačbami za prenos toplote. Za podrobnejši opis mehanizmov prenosa toplote je poleg toplotnih in mehanskih lastnosti materialov v toplotnem podsistemu hibridnega sončnega modula podan tudi natančen opis optičnih izgub, ki definirajo delež absorpcije, prepustnosti in odbojnosti svetlobe v odvisnosti od vpadnega kota sončnih žarkov. Rezultati matematičnega modela hibridnega sončnega sistema so ovrednoteni z meritvami na eksperimentalnem hibridnem sončnem sistemu in predstavljajo zelo visok nivo natančnosti v primerjavi z drugimi raziskavami. Za optimalno delovanje hibridnega sončnega sistema v smislu proizvodnje električne in toplotne energije je bila za iskanje nelinearnega in omejenega problema uporabljena stohastična metoda, imenovana diferenčna evolucija. Tovrstni pristop za iskanje maksimalne proizvodnje električne in/ali toplotne energije celotnega hibridnega sončnega sistema na podlagi spremembe masnega pretoka obtočnih črpalk še ni bil raziskan v nobeni literaturi.
Ključne besede: hibridni sončni sistem, diferenčna evolucija, električna energija, toplotna energija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 159
Celotno besedilo (38,52 MB)

Opis: Magistrsko delo zajema preračun toplotnih obremenitev po standardu SIST EN 12831:2004, za katerega je določena notranja temperatura po standardu SIST EN ISO 7730 206. Na podlagi dejanske temperature okolice za območje objekta je po tehnični smernici o učinkoviti rabi energije določen časovno odvisen COP toplotne črpalke zrak–voda za tri kurilne sezone (2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023). Primerjava izračunanih toplotnih obremenitev, ki upoštevajo projektno zunanjo temperaturo s toplotnimi obremenitvami, ki temeljijo na dejanskih temperaturah, je pokazala, da izračuni, ki temeljijo na projektni zunanji temperaturi, ne prikazujejo dejanske toplotne obremenitve objekta. Podana je primerjava porabe električne energije idealnega in dejanskega COP števila. Z izračunanimi vrednostmi toplotnih obremenitev je določena poraba lesne biomase, ki je primerjana s porabo električne energije pri uporabi toplotne črpalke. Zaradi števila COP je toplotna črpalka energetsko učinkovitejši sistem ogrevanja. Za dobljeno porabo obeh energentov so bile določene emisije. Primerjava emisij je pokazala, da ogrevanje z lesno biomaso v primerjavi z ogrevanjem s toplotno črpalko prispeva k manj CO2 in za uporabnika predstavlja nižji strošek.
Ključne besede: toplotna obremenitev, električna energija, lesna biomasa, toplotna črpalka, emisije
Objavljeno v DKUM: 27.03.2024; Ogledov: 282; Prenosov: 47
Celotno besedilo (5,70 MB)

Opis: Občutek ogroženosti prebivalcev Republike Slovenije zaradi izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem je v zadnjih letih pereča tema. Poleg strahu pred morebitno nesrečo in njenimi posledicami se pojavlja predvsem bojazen pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. V Sloveniji trenutno prevladuje proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, sledijo termoelektrarne, šele za njimi pa jedrska elektrarna v Krškem. Obnovljivi viri energije, kot so vetrna in sončna energija, se v zadnjih letih povečujejo, vendar ne zagotavljajo dovolj zanesljive oskrbe z električno energijo. Za to so namreč potrebni različni ukrepi, vključno z ukrepi na področju proizvodnje, prenosa in distribucije ter izkoriščanja različnih virov energije. V razpravi o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem se pojavljajo argumenti o zanesljivi oskrbi z električno energijo in nujnosti zmanjšanja izpustov CO2, hkrati pa se pojavljajo tudi protiargumenti o varnostnih tveganjih, onesnaževanju z jedrskimi odpadki in strahu pred morebitno nesrečo. Namen naloge je ugotoviti, kako bi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne vplivala na občutek ogroženosti prebivalcev ter kakšne ukrepe bi bilo smiselno predlagati za morebitno zmanjšanje tega občutka. Raziskava je pokazala, da se poleg strahu pred morebitno nesrečo in vplivom na okolje pojavlja tudi strah pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. Koristno bi bilo, da bi se čim večji del prebivalstva seznanil z delovanjem jedrskih elektrarn ter njihovimi prednostmi in slabostmi v primerjavi z drugimi vrstami elektrarn.
Ključne besede: jedrske elektrarne, občutek ogroženosti, NEK, električna energija, tveganja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,72 MB)