| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Energetski pregled podjetja gorenje keramika d.o.o.
Urban Laubič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava energetski pregled podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., in je obnova energetskega pregleda, ki je bil narejen leta 2004. V energetskem pregledu je prikazana poraba energentov, ki jih podjetje uporablja v svoje namene. Podatki energentov, ki so prikazani v energetskem pregledu, so iz let 2018 in 2019. Predstavljena bosta tudi največja porabnika energentov v podjetju, in sicer atomizer, ki porabi 7,1 % električne energije, namenjene porabi za proizvodne namene, in 21,8 % zemeljskega plina za proizvodne namene, ter žgalna peč, pri kateri se za proizvodne namene porabi 12,4 % električne energije in 60,2 % vsega zemeljskega plina, namenjenega za proizvodne namene. V zaključku naloge so v energetskem pregledu navedena še priporočila in potencialne investicije za izboljšanje energetske učinkovitosti podjetja. Potencialne investicije se nanašajo na boljši izkoristek energentov v podjetju ter s tem zmanjšanje stroškov, ki jih ti energenti predstavljajo danes. V energetskem pregledu bo podrobneje prikazana investicija nove kompresorske postaje, s katero bo podjetje privarčevalo tretjino električne energije v primerjavi s staro kompresorsko postajo.
Ključne besede: energetski pregled podjetja, energenti, smotrna raba energije, ogrevanje, električna energija, zemeljski plin, komprimirani zrak
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Vzpostavitev povezave med linearnim potenciometrom in simulacijskim programom z mikrokrmilnikom arduino za potrebe obratovanja modela elektroenergetskega sistema
Benjamin Zlodej, 2020, diplomsko delo

Opis: Elektroenergetski sistem je obsežen sistem elektroenergetskih elementov za proizvodnjo, transformacijo in prenos električne energije od elektrarn do končnih porabnikov. Model elektroenergetskega sistema Slovenije bomo predstavili na interaktivni maketi, ki je zasnovana z namenom, da širšemu občinstvu prikaže izgled in delovanje elektroenergetskega sistema. Maketa bo poleg vizualnega učinka imela še simulacijsko ozadje. Program za simulacijo proizvodnje električne energije bomo izdelali s pomočjo programskega okolja Matlab/Simulink, ki ga bomo prenesli na mikrokrmilnik Arduino, na katerega bodo povezani tudi drsni potenciometri za spremembo izhodne moči posamezne elektrarne. Na maketi EES FERI bo tako mogoče simulirati vodenje elektroenergetskega sistema, podobno kakor dejanski elektroenergetski sistem vodijo v republiškem centru za vodenje.
Ključne besede: električna energija, elektroenergetski sistem, mikrokrmilnik, maketa EES, elektrarne, proizvodnja električne energije, republiški center vodenja, Arduino, linearni potenciometer.
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 245; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Napovedovanje porabe električne energije z rekurentnimi nevronskimi mrežami
Urban Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: Predvidevanje porabe električne energije predstavlja zelo pomemben člen v elektroenergetski industriji, saj lahko pripomore k optimizaciji proizvodnje. S pomočjo strojnega učenja, natančneje rekurentnih nevronskih mrež, je mogoče natančno napovedati električno energijo. Veliko vlogo pri napovedovanju igrajo kakovost in količina podatkov ter arhitektura in nastavitve nevronske mreže. V teoretičnem delu je podrobno opisana nevronska mreža in njeni osnovni gradniki, kjer je bilo največ pozornosti posvečene rekurentnim mrežam, praktični del pa prikazuje izvedbo eksperimenta napovedovanja porabe električne energije z rekurentnimi nevronskimi mrežami z različno arhitekturo in podatki.
Ključne besede: rekurentne nevronske mreže, električna energija, napovedovanje električne energije
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 334; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (7,12 MB)

4.
Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji
Manja Cestar, 2019, magistrsko delo

Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 487; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Zasnova lopatice rotorja vetrne elektrarne
Jure Kvas, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Z naraščajočim deležem proizvodnje električne energije z uporabo vetrne energije se povečuje tudi število raziskav, nadgradenj in optimizacij tehnologije. Eno izmed ključnih omejitev pri smiselnosti postavitve VE (vetrne elektrarne) in pri samem obratovanju le-teh predstavljajo primerni vetrni pogoji, kjer nemalokrat pride do velikih hitrosti in je zaradi varnosti in zaščite pred obremenitvijo treba sistem zaustaviti. Z idejno rešitvijo lahko nadgradimo lopatice VE z razbremenilnimi loputami, zaradi katerih zmanjšamo upor vetra in podaljšamo čas delovanja, s tem pa tudi zvišamo količino proizvedene električne energije. Trend postavitev novih sistemov bo v naslednjih dvajsetih letih še naraščal, zato se lahko nadgradnja po nadaljnjih uspešnih raziskavah s pridom uporabi pri večjih VE.
Ključne besede: vetrne elektrarne, nadgradnja lopatice, vetrna energija, električna energija, obnovljivi viri
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 933; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

6.
Kritična energetska infrastruktura v Sloveniji
Meri Verdinek, 2018, diplomsko delo

Opis: Življenja si danes brez električne energije ni več moč predstavljati. Od električne energije je odvisno delovanje države, gospodarstva ter vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Električna energija spada pod kritično energetsko infrastrukturo, kar pomeni, da lahko grožnje, ki ji pretijo, pravzaprav ogrožajo življenje ter tudi premoženje ljudi. Ena od groženj kritični elektroenergetski infrastrukturi so tudi naravne nesreče in vremenske ujme. V tovrstnih krizah je lahko elektroenergetska infrastruktura bolj ali manj ogrožena in/ali poškodovana, njene okvare pa posledično ogrožajo življenje ljudi ter živali, ogrožajo premoženje, kulturno dediščino ter nazadnje tudi okolje. Ena izmed naravnih nesreč, ki poleg viharjev ter mokrega in težkega snega ogroža elektroenergetsko infrastrukturo, je žled. Leta 2014 je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Poškodoval je precejšen del elektroenergetske infrastrukture po celotni Sloveniji, diplomsko delo pa se osredotoča na elektroenergetsko infrastrukturo podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Diplomsko delo se na primeru tega žledoloma osredotoča na ocenjevanje ogroženosti kritične elektroenergetske infrastrukture in načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter kakšno je vodenje v času krize v podjetju. Skozi intervjuje z zaposlenimi v podjetju Elektro Ljubljana, d.d. je podana podrobnejša percepcija nesreče in njenih posledic. V diplomskem delu se je ugotovilo, da je v slovensko zakonodajo možno implementirati spremembe, ki bi pozitivno vplivale na kritično elektroenergetsko infrastrukturo in sicer kabliranje električnih vodov brez pridobitve gradbenega dovoljenja, kar poleg preventivnega investiranja podpre tudi trajnost gradnje, saj je v primeru kabliranja življenjska doba električnega voda dvakrat daljša kot življenjska doba nadzemnega voda. Prav tako bi lahko v zakone implementirali omiljene postopke gradnje in tako ponovno podprli preventivno investiranje podjetij že v nekriznem času. Preventivno investiranje, kot je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, je možno izvajati s kabliranjem električnih vodov, s preventivno menjavo (pre)starih drogov ter tudi z uvedbo pomočnika dežurnega delavca podjetja izven delovnih ur podjetja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, krizno upravljanje, električna energija, naravne nesreče, žled, tveganja, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno: 26.03.2018; Ogledov: 1298; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Primerjava energetske učinkovitosti LED in klasičnih svetil
Drago Bohar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena energetska učinkovitost LED svetil v primerjavi s klasičnimi. Tehnologija dandanes napreduje na vsakem področju in tako je tako tudi pri razsvetljavi. Najprej je predstavljena LED tehnologija svetil, nato pa praktičen primer obstoječe razsvetljave šolske telovadnice v osnovni šoli Gornji Petrovci, in pa predlagana izboljšava z zamenjavo razsvetljave. Narejen je tudi primer razsvetljave za enostanovanjsko hišo ter napotki za pravilno izbiro svetil.
Ključne besede: energetska učinkovitost, LED svetila, električna energija, osvetlitev
Objavljeno: 24.11.2017; Ogledov: 1012; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

8.
Vloga gospodinjstev pri izravnavi neravnotežij na trgu električne energije
Boris Šajnović, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga oblikuje poslovni model, ki nima vpliva na življenjsko udobje v gospodinjstvu, pa vendar v komunikaciji z gospodinjstvi dobavlja električno energijo v času, ko je ta najcenejša z namenom odpravljanaj neravnovesij na trgu z električno energijo in doseganja boljših finančnih učinkov vsem vključenim stranem. Za doseganje tovrstnega trajnostnega poslovnega modela smo naredili opis strojne in programske opreme. V magistrski nalogi smo določili, koliko moči in električne energije mora imeti član bilančne skupine na voljo za prodajo, da bi bilo podjetje na meji dobičkonosnosti. Izračunali smo finančno opravičenost naložbe obema stranema. V nalogi je opredeljen smisel takšnega poslovnega sistema.
Ključne besede: gospodinjstva, električna energija, upravljanje, trg z električno energijo, strategija
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 528; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

9.
PRAVNI PROBLEMI PRI POSEGIH V VELJAVNO DODELJENE DRŽAVNE POMOČI ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Alenka Domjan, 2016, magistrsko delo

Opis: Izgorevanje fosilnih energentov negativno vpliva na naš planet in v veliki meri pripomore k negativnim spremembam našega okolja. Z namenom preprečitve teh sprememb se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v svetu, tudi v političnem opredeljevanju, vse bolj krepi zavedanje, da je treba ukrepati in s tem namenom svetovne politike vse več pozornosti posvečajo uvajanju programov, s katerimi bi te spremembe preprečili oziroma jih vsaj omilili. Evropska unija ima pri aktivnostih varovanja okolja vodilno vlogo v svetu. Predvsem pa znotraj unije skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev varstva okolja in državam članicam nalaga obveze za izpolnjevanje skupnih ciljev in dopušča ukrepe, ki naj bi zagotovili izpolnitev zadanih ciljev. S tem namenom dopušča tudi izjeme od načelne prepovedi dodeljevanja državnih pomoči. Le te so dopustne le, če so skladne s pravili, ki opredeljujejo njihovo dodelitev, katera so v izključni pristojnosti Evropske komisije, in uresničujejo cilje skupnega interesa, kar skrb za varstvo okolja zagotovo je. Tako je, dodeljena skladno z enimi od takšnih pravil, to je s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo) , izjemoma dopustna tudi državna pomoč proizvajalcem, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, če je predhodno tudi potrjena s strani Evropske komisije. Takšna državna pomoč, je bila leta 2009 z Energetskim zakonom uveljavljena tudi v Republiki Sloveniji, kot podpora za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov v okviru podporne sheme. Uveljavitev podporne sheme je bila smiselna in predvsem potrebna z namenom spodbuditi potencialne investitorje k investicijam, ki bodo prispevale k razvoju oziroma povečanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v skupni bruto končni rabi električne energije. Evropska unija je Republiko slovenijo z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov namreč obvezala do leta 2020 doseči 25 odstotni delež energije iz obnovljivih virov v skupni bruto končni rabi energije. Proizvajalci, ki so zgradili oziroma namestili proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov so tako lahko v okviru podporne sheme pridobili podpore, namenjene za pokritje razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva, in prihodki od prodaje te proizvedene električne energije na trgu. Ker so bile vrednosti podpor določene administrativno, na podlagi vrednosti primerljivih investicij pred uveljavitvijo podporne sheme, in v obdobju med leti 2010 in 2012 niso bile usklajene z razmerami enakih investicij posameznih tehnologij na trgu (katerih cene so se bolj ali manj prepolovile), so v mnogih primerih proizvajalcem dodeljene podpore, za katere se izkazuje, da niso sorazmerne in presegajo dopusten obseg državne pomoči opredeljen tako v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo), kot tudi v nacionalni zakonodaji. V takšnih primerih bi država načeloma morala poseči v že dodeljene državne pomoči, ki se bodo proizvajalcem izplačevale za vso proizvedeno električno energijo v obdobju 15 let od namestitve proizvodne naprave, in jih, skladno z zakonodajnimi določbami, korigirati tako, da bodo služile svojemu namenu, to je pokritju razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva in prihodki od prodaje te energije na trgu.
Ključne besede: Evropska unija, Slovenija, varstvo okolja, obnovljivi viri energije, državne pomoči, zakonodaja, električna energija, investicije.
Objavljeno: 13.12.2016; Ogledov: 1008; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

10.
LASTNA RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE, PROIZVEDENE IZ SONČNE ELEKTRARNE
Robert Pirš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava rabo električne energije in uporabo sončnih elektrarn v lastno korist. V uvodnih poglavjih je razloženo dosedanje stanje električne energije in obnovljivih virov skozi leta v Sloveniji. Na kratko so opisane vrste, dokumentacija in načini izvedbe sončnih elektrarn ter odjemalčevo zaznavanje njihove izrabe. Z uporabo nove uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov je narejen finančni načrt 5 kWp in 11 kWp sončne elektrarne po sistemu » net metering «.
Ključne besede: električna energija, obnovljivi viri energije, sončne elektrarne, poraba električne energije, uredba o samooskrbi, finančni načrt samooskrbe
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1240; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici