1. Odnos prebivalstva do postavljanja domačih fotovoltaičnih elektrarnRobert Svatovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na odnos prebivalcev Republike Slovenije do uporabe sončne energije v gospodinjstvih s pomočjo fotovoltaičnih – sončnih elektrarn. Preučili smo teoretično podlago področja, opravljene raziskave s tega področja ter mnenja uporabnikov spletnih forumov na temo domačih fotovoltaičnih elektrarn. Na tej podlagi smo sestavili anketni vprašalnik in s pomočjo metode vzorčenja s snežno kepo preko elektronske pošte ter z objavo na relevantnih spletnih forumih pridobili mnenja prebivalstva na obravnavano temo. Rezultate anketne raziskave smo analizirali, opravili diskusijo na obravnavano temo in podali priporočila. Ključne besede: sonce, fotovoltaične elektrarne, gospodinjstvo, net metering, baterije Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (447,97 KB) |
2. Razvoj modela za napoved proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnahSara Repnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj modela za napoved proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah na območju Štajerske z uporabo umetnih nevronskih mrež. Za modeliranje so bili zbrani meteorološki podatki in zgodovinski podatki o proizvodnji za 100 elektrarn na območju vzhodne Slovenije. Model je bil razvit v programskem jeziku Pythonu z uporabo knjižnice PyTorch ter testiran z različnimi arhitekturami in aktivacijskimi funkcijami. Najboljše rezultate je dosegel model z dvema skritima slojema po 128 nevronov in kombinacijo ReLU ter Sigmoid funkcij. Dosežena povprečna napaka MAPE je znašala 8–14 %, pri čemer je natančnost močno odvisna od kakovosti vhodnih podatkov. Ključne besede: sončne elektrarne, umetna nevronska mreža, napoved proizvodnje električne energije Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (54,88 MB) |
3. Prenova platforme iot za sončne elektrarneDora Seršen, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena rešitev za spremljanje podatkov sončne elektrarne, ki temelji na obstoječi infrastrukturi podjetja. Na začetku je bila v sodelovanju z naročnikom izvedena poslovna analiza, pripravljena poslovna in tehnična dokumentacija, nato pa razvita rešitev, ki vključuje zajem, obdelavo, shranjevanje in vizualizacijo podatkov.
Pri implementaciji so bile uporabljene obstoječe interne komponente, kot so TIBCO, Azure Event Hubs, TimescaleDB in Grafana. Sistem podatke zbira preko Fusion Solar API, jih obdela prek IoT platforme in posreduje v BI okolje podjetja. Vizualizacija poteka prek nadzorne plošče v Grafani, ki omogoča enostavno spremljanje stanja elektrarne.
Ob zaključku naloge je sistem že deloval in omogočal zanesljivo spremljanje ključnih podatkov, kar operativni ekipi olajšuje vsakodnevno delo in odločanje. Ključne besede: Internet stvari, sončne elektrarne, energetika, optimizacija, vizualizacija Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (853,51 KB) |
4. Energetska prihodnost slovenije: ali je jedrska energija odgovor na energetsko krizo?Gašper Spreitzer, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje uporabe jedrske energije kot možne rešitve za energetsko krizo v Sloveniji, s poudarkom na analizi javnega mnenja in primerjavi z evropskimi državami. Slovenija trenutno pridobiva velik delež električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), hkrati pa se razpravlja o izgradnji drugega bloka NEK2, ki naj bi prispeval k dolgoročni energetski samooskrbi in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub temu so stališča javnosti razdeljena, kar predstavlja izziv za načrtovanje energetske prihodnosti.
Namen dela je analizirati javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije, ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje te tehnologije, ter primerjati stanje z drugimi državami, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, ki so se odločile za opustitev jedrske energije z različnimi posledicami za okolje in energetsko varnost.
Uporabljena metodologija temelji na kombinaciji analize obstoječe literature, uradnih podatkov, medijskih virov in anketnih rezultatov. Med pomembnejše vire sodijo raziskave Evropske investicijske banke, Eurobarometra, znanstveni članki iz revij Energy Policy in arXiv ter domači viri, kot so GEN energija, NEK in Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.
Glavni izsledki kažejo, da je javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije tej v zadnjem času bolj naklonjeno, zlasti med mlajšimi in bolje izobraženimi prebivalci. Kljub temu obstajajo pomisleki glede varnosti, ravnanja z odpadki in dolgoročnih ekonomskih stroškov. V evropskem prostoru je zaprtje jedrskih elektrarn pogosto vodilo v povečano uporabo fosilnih goriv, kar je negativno vplivalo na okolje.
Zaključki naloge poudarjajo potrebo po transparentnem komuniciranju s prebivalstvom, spodbujanju izobraževanja o energetskih virih in celovitem pristopu k oblikovanju energetske politike. Priporočila vključujejo vzpostavitev učinkovitega civilnega družbenega nadzora nad velikimi energetskimi projekti, nadaljnje raziskave o družbeni percepciji tehnologij ter spremljanje okolijskih in ekonomskih učinkov različnih energetskih scenarijev. Ključne besede: jedrske elektrarne, preskrba z električno energijo, nizkoogljični viri energije, vplivi na okolje, javno mnenje o jedrski energiji Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (886,60 KB) |
5. Ključni elementi storitev za stranke: primer sončnih elektrarn na ključ : primer sončnih elektrarn na ključŽak Javornik, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo iskali ključne elemente storitev za stranke na primeru sončnih elektrarn na ključ. Cilji so bili najprej identificirati elemente storitev za stranke in nato izmed teh določiti najpomembnejše elemente obravnavane tematike in potencialno priti do novih v teoriji še neodkritih elementov storitev za stranke. Za opravljeno raziskavo smo uporabili več različnih metod, in sicer v prvi fazi smo za začetek raziskave uporabili metodo ciljnih skupin in v sklopu te naredili tudi anketo. Z njo smo prišli do nabora pomembnih elementov za obravnavano tematiko in pomembnih nastavkov za nadaljevanje raziskave. Najpomembnejši del za izpolnitev zadanih ciljev smo dosegli v drugi fazi z uporabo metode analitično hierarhičnega procesa (angl. Analytic Hierarchy Process, v nadaljevanju: AHP). S to metodo smo izpostavili najpomembnejše elemente storitev za stranke na primeru sončnih elektrarn na ključ za zaposlene v izbranem podjetju, le-te pa smo na koncu še rangirali po pomembnosti na podlagi končnih uteži. Z dobljenim rezultatom smo lahko potrdili in ovrgli zadane cilje in teze. Ključne besede: elementi storitev za stranke, metoda AHP, oskrbovalne verige, sončne elektrarne, logistične storitve Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,07 MB) |
6. Civilnopravni in javnopravni vidiki postavitve naprav, ki izkoriščajo potencial sonca in vetra : magistrsko deloEva Poberžnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava civilnopravne in javnopravne vidike postavitve sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer so skozi analizo relevantnih zakonskih pravil ter mnenj pravnih strokovnjakov predstavljene pravne podlage za njihovo umeščanje v prostor, pravnih institutih, ki omogočajo njihovo postavitev na tujih nepremičninah, ter zakonodajnih ukrepih za hitrejše umeščanje elektrarn v okolje.
V posameznih poglavjih je predstavljena klasifikacija sončnih in vetrnih elektrarn in analizirane možnosti obravnave elektrarn kot sestavine, pritikline ali samostojne premičnine. Predstavljeni so tudi stvarnopravno in obligacijsko pravni instituti, na podlagi katerih se lahko elektrarne postavijo na tujih nepremičninah, s poudarkom na služnostih, stavbni pravici ter zakupni pogodbi. Delo se dotika tudi vprašanj zavarovanja terjatev s sončnimi in vetrnimi elektrarnami ter pravne posledice odsvojitve in obremenitve nepremičnin, na kateri so tovrstne naprave postavljene.
Posebna pozornost je namenjena zakonodajnim okvirjem, s katerimi se želi doseči bolj trajnostna prihodnost in razvoj uporabe obnovljivih virov energije, s čimer bi se doseglo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V delu je analiziran nacionalni energetski in podnebni načrt, v luči katerega je bila sprejeta nova zakonodaja, s katero se želi spodbuditi gradnjo elektrarn in v tej zvezi določa prednostna območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra, omogoča postavitev elektrarn na območju neizkoriščenega potenciala in celo obvezno namestitev elektrarn na novogradnjah, prizidkih in rekonstrukcijah parkirišč ali stavb, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.000 m2 oziroma na obstoječih objektih in parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.700 m2.
Magistrsko delo se zaključuje v sklepu, v katerem so povzete ključne ugotovitve in poudarjene pomanjkljivosti. Ključne besede: obnovljivi viri energije, fotonapetostne naprave, vetrne elektrarne, stavbna pravica, neprava stvarna služnost, zakupna pogodba, sestavina, pritiklina Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Vetrna energija in vpliv na divje živali : diplomsko deloIvan Milovanović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje potencialni vpliv infrastrukture vetrne energije na populacije divjih živali, vključno z izzivi in ukrepi za omilitev. Glede na prehod na obnovljive vire energije postaja energija vetra neizogiben del energetske krajine, vendar ima postavitev vetrnih turbin lahko neželene učinke na lokalne ekosisteme. Ključne predpostavke in omejitve temeljijo na empiričnih ugotovitvah in teorijah drugih avtorjev, pri čemer se priznavajo metodološke omejitve in kompleksnost raziskovanja v naravnih habitatih divjih živali. Cilj je preučiti vpliv na različne vrste, učinkovitost ukrepov za omilitev in predlagati inovativne rešitve, pri čemer je poudarek na tehnološkem napredku, strategijah upravljanja habitata in priporočilih politike. Poudarek je tudi na pomembnosti meddisciplinarnega sodelovanja med ekologi, inženirji in ustvarjalci politike pri oblikovanju trajnostnih projektov vetrne energije. Sklepno, cilj diplomskega dela je povečati ozaveščenost javnosti o kompleksnem razmerju med energijo vetra in divjimi živalmi. Ključne besede: vetrna energija, vetrne elektrarne, vpliv vetrne energije na okolje, vpliv vetrne energije na divje živali, vpliv vetrne energije na ptice Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,07 MB) |
8. Hrup vetrnih elektrarn : diplomsko deloAldin Huseinović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava hrup, ki ga povzročajo vetrne elektrarne. Opisani so načini nastanka hrupa, vrste hrupa ter njihov vpliv na ljudi, živali in okolje. Poseben poudarek je na nizkofrekvenčnem hrupu, ki lahko povzroča zdravstvene težave, kot so motnje spanja, stres in bolezni srca. Prav tako je analizirana zakonodaja, ki ureja hrup v Sloveniji in drugih državah, ter predlagani ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov hrupa vetrnih elektrarn. Cilj diplomskega dela je predstaviti vplive hrupa vetrnih elektrarn ter izpostaviti pomen pravilnega nadzora hrupa za zaščito okolja in zdravja ljudi. Ključne besede: hrup, vetrne elektrarne, nizkofrekvenčni hrup, vpliv hrupa, zakonodaja, zaščita pred hrupom Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,95 MB) |
9. |
10. Priključevanje večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje : magistrsko deloTimotej Švigelj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na analizi priključevanja večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. V prvem delu sta predstavljena trenutno stanje sončnih elektrarn v Sloveniji ter potek postopka umestitve tovrstnih sončnih elektrarn v omrežje. S pomočjo dveh programov Gredos in Matlab/Simulink smo prikazali omejitve glede priključevanja večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. S programom Gredos smo naprej naredili analizo priključitve sončne elektrarne na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. Ta program za analize uporablja tudi podjetje Elektro Ljubljana. Nato smo z modelom, ki smo ga izdelali v programu Matlab/Simulink, primerjali pridobljene rezultate analiz. S programoma smo želeli prikazati, kako lahko z različnimi metodami računanja pridemo do enakega rezultata oziroma zaključka priključitve sončne elektrarne na elektroenergetsko omrežje. Ključne besede: sončne elektrarne, elektroenergetsko omrežje, srednjenapetostno omrežje, analize vključevanja Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,43 MB) |