| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženje
Lev Mijoč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ. V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Ključne besede: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

2.
Vzpostavitev povezave med linearnim potenciometrom in simulacijskim programom z mikrokrmilnikom arduino za potrebe obratovanja modela elektroenergetskega sistema
Benjamin Zlodej, 2020, diplomsko delo

Opis: Elektroenergetski sistem je obsežen sistem elektroenergetskih elementov za proizvodnjo, transformacijo in prenos električne energije od elektrarn do končnih porabnikov. Model elektroenergetskega sistema Slovenije bomo predstavili na interaktivni maketi, ki je zasnovana z namenom, da širšemu občinstvu prikaže izgled in delovanje elektroenergetskega sistema. Maketa bo poleg vizualnega učinka imela še simulacijsko ozadje. Program za simulacijo proizvodnje električne energije bomo izdelali s pomočjo programskega okolja Matlab/Simulink, ki ga bomo prenesli na mikrokrmilnik Arduino, na katerega bodo povezani tudi drsni potenciometri za spremembo izhodne moči posamezne elektrarne. Na maketi EES FERI bo tako mogoče simulirati vodenje elektroenergetskega sistema, podobno kakor dejanski elektroenergetski sistem vodijo v republiškem centru za vodenje.
Ključne besede: električna energija, elektroenergetski sistem, mikrokrmilnik, maketa EES, elektrarne, proizvodnja električne energije, republiški center vodenja, Arduino, linearni potenciometer.
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Ozelenitev skladiščenja v podjetju talum d.d.
Damjana Fačini, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Trajnostni razvoj je v podjetjih izrazito pomemben. Veliko podjetij se odloča za vključevanje trajnostnega vidika v vsakodnevno delovanje, saj učinkovito vpliva na stroške, ki jih imajo podjetja, ob tem pa lahko ta prihranijo finančna sredstva. V diplomskem delu smo obravnavali možnost povečanja trajnostnega vidika v nabavnem skladišču. Obravnavano podjetje že ima pridobljen okolijski standard in želi nadgraditi trajnostni vidik z uporabo sončne elektrarne za samooskrbo, ki smo jo v okviru diplomskega dela tudi pripravili v okviru postavitve in izračunov. Podjetje bi z uporabo sončne elektrarne za samooskrbo privarčevalo na porabi električne energije v skladišču, pri čemer bi se investicija v sončno elektrarno povrnila v dvanajstih letih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, skladiščenje, sončna elektrarna, načrtovanje sončne elektrarne za samooskrbo.
Objavljeno: 17.08.2020; Ogledov: 160; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

4.
Razvojni potencial umeščanja malih veternih elektrarn v urbanem okolju
Klavdija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: Načrtovanje energetske prihodnosti se sooča s problemom razvoja pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov in z umeščanjem tehnoloških objektov v urbani prostor. V diplomskem delu smo obravnavali razvojne možnosti postavitve malih vetrnih elektrarn v urbano okolje. Preverili smo, kakšni so njihovi vplivi v prostorskih ureditvah, kakšen je doprinos za trajnostni razvoj in kakšne so zakonodajne možnosti. Analizirali smo trenutno stanje umeščanja malih vetrnih elektrarn v Republiki Sloveniji in tujini ter z anketo preverili aspekte umestitve malih vetrnih elektrarn v urbano okolje z vidika družbene sprejemljivosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, male vetrne elektrarne, trajnostni razvoj, urbano okolje
Objavljeno: 01.07.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

5.
Napoved proizvodnje električne energije sončnih elektrarn podjetja dem
Branimir Žvajker, 2019, diplomsko delo

Opis: S pomočjo načrtovane proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn se lahko načrtuje dejansko potrebno proizvodnjo električne energije iz vseh ostalih virov, ki jih lahko reguliramo. Zanesljivo napovedovanje bo v prihodnosti vedno pomembnejše, saj nas bo zanimala informacija o napovedani proizvodnji sončne elektrarne za naslednji dan oz. naslednje dni. Z večanjem velikosti sončne elektrarne je pomembnost napovedovanja proizvodnje električne energije še toliko večja, saj se veča tudi vpliv na elektroenergetski sistem. Razvili smo metodo napovedovanja, ki temelji na napovedi sončnega sevanja za naslednji dan za posamezno sončno elektrarno. Napovedani meteorološki podatki se spreminjajo vsako uro, zato je negotovost napovedi relativno visoka. Kljub temu smo v predstavljenem pristopu dobili zadovoljivo natančno napoved proizvodnje električne energije, saj je absolutna vrednost pogreška manjša od 5% v vsaj šestini opazovanega obdobja in manjša od 10% v vsaj tretjini opazovanega obdobja.
Ključne besede: sončne elektrarne, sončni moduli, napovedovanje, proizvodnja električne energije, elektroenergetski sistem
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 889; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (10,74 MB)

6.
Uporaba BEM metode za izračun izkoristka vetrne turbine
Miha Smrekar, 2019, diplomsko delo

Opis: Teorija gibalne količine elementov lopatice (angl. Blade Element Momentum Theory – BEM) je analitična metoda, ki se uporablja za izračun karakterističnih sil, ki delujejo na vetrno turbino ali propeler. V diplomski nalogi smo zbrali teorijo analitičnega izračuna z metodo BEM, izdelali program za analizo vetrne turbine ter ovrednotili analitične rezultate. Za izračun smo uporabili model trolopatične vetrne turbine s polmerom 0,45 m in aerodinamičnim profilom NREL S826. Ugotovili smo, da je potrebno za kvaliteten izračun z BEM metodo uporabiti popravke BEM metode in izvedli smo preračun z uporabo popravkov za visoke vrednosti indukcijskega faktorja, popravkov rotacijske augmentacije ter popravkov izgub na vrhu in ob vznožju lopatice. Z optimizacijsko metodo algoritma diferencialne evolucije smo prikazali postopek optimizacije vetrne turbine v obratovalni točki razmerja hitrosti vrha lopatice λ=5,89. Najvišji izračunani izkoristek optimizirane geometrije je dosegel 12 % višji izkoristek od izračunanega izkoristka osnovne geometrije, slabost optimizirane geometrije pa je bila večja sila upora na vetrnico v primerjavi z osnovno geometrijo.
Ključne besede: vetrna energija, vetrne elektrarne, BEM
Objavljeno: 21.10.2019; Ogledov: 617; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (5,15 MB)

7.
Grafični pristop k izbiri zaščite pred delovanjem strele za sončne elektrarne
Gašper Povše, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opisane sončne elektrarne in postopek fotovoltaike. Predstavljena in opisana je tudi zaščita sončnih elektrarn pred direktnimi in posrednimi poškodbami zaradi udara strele, saj je potrebno za nemoteno in varno obratovanje sončnih elektrarn upoštevati določene zahteve oziroma standarde. Podana je tudi najnovejša standardizacija s področja sončnih elektrarn in njenih elementov, da je njihovo obratovanje varno in učinkovito. Cilj diplomske naloge je spoznati strelovodno in prenapetostno zaščito sončnih elektrarn in na podlagi tega teoretično izvesti celovito zaščito za realne primere sončnih elektrarn, ob upoštevanju vseh standardov.
Ključne besede: Sončne elektrarne, fotovoltaika, standardizacija, strelovodna zaščita, prenapetostna zaščita
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 590; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

8.
Napoved energetske in ekonomske učinkovitosti vetrne turbine s programskim paketom RETScreen Expert
Patrik Ambrožič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava energetsko in ekonomsko analizo vetrne elektrarne s programskim paketom RETScreen Expert. Analiza je sestavljena iz šestih korakov, ki jih omogoča program. Lokacija postavitve vetrne elektrarne je Lisca, ki je vrh nad Sevnico. Vetrno polje je sestavljeno iz petih turbin nemškega proizvajalca Enercon E53. Podatki so izbrani iz baze podatkov samega programa, hitrost vetra je vnesena po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje, odkupna cena električne energije iz vetrnih elektrarn pa je izbrana iz portala Energetika Ministrstva za Infrastrukturo. Na podlagi opravljene analize smo ugotovili, da bi se izgradnja vetrne elektrarne ne bi izplačala.
Ključne besede: vetrne elektrarne, vetrne turbine, vetrna energija, energetska učinkovitost, ekonomičnost, analiza učinkovitosti, programska podpora, Lisca, RETScreen Expert
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 756; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
Zasnova lopatice rotorja vetrne elektrarne
Jure Kvas, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Z naraščajočim deležem proizvodnje električne energije z uporabo vetrne energije se povečuje tudi število raziskav, nadgradenj in optimizacij tehnologije. Eno izmed ključnih omejitev pri smiselnosti postavitve VE (vetrne elektrarne) in pri samem obratovanju le-teh predstavljajo primerni vetrni pogoji, kjer nemalokrat pride do velikih hitrosti in je zaradi varnosti in zaščite pred obremenitvijo treba sistem zaustaviti. Z idejno rešitvijo lahko nadgradimo lopatice VE z razbremenilnimi loputami, zaradi katerih zmanjšamo upor vetra in podaljšamo čas delovanja, s tem pa tudi zvišamo količino proizvedene električne energije. Trend postavitev novih sistemov bo v naslednjih dvajsetih letih še naraščal, zato se lahko nadgradnja po nadaljnjih uspešnih raziskavah s pridom uporabi pri večjih VE.
Ključne besede: vetrne elektrarne, nadgradnja lopatice, vetrna energija, električna energija, obnovljivi viri
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 823; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

10.
Možnost razvoja obnovljivih virov energije v Pomurju
Patrik Kodba, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali čedalje bolj pomembno temo, in sicer obnovljive vire energije. Ti so čedalje bolj pomembni zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo fosilna goriva, ki so še vedno prevladujoči vir pridobivanja energije. Osredotočili smo se na Pomurje, lastnosti izbrane regije in možnosti postavitve posameznih elektrarn na obnovljive vire. S pomočjo izbrane literature smo ugotovili, da v Pomurju ni dovolj konstantnega vetra za postavitev vetrnic, da obstaja potencial za biomaso, vendar je v primerjavi s potencialom v ostalih delih Slovenije manjši zaradi velikega števila kmetijskih površin. Za sončno energijo smo ugotovili, da je poleti velik izkoristek, pozimi pa zelo slab zaradi majhnega števila sončnih dni. Za geotermalno energijo je na celotnem področju Pomurja velik potencial, vendar tam, kjer se izkorišča, se izkorišča zgolj za zdravilišča. Za bioplinarne lahko povemo, da ima Pomurje zelo velik potencial, saj ima veliko kmetijskih dejavnosti in je ena izmed najboljših oblik za Pomurje. Reka Mura je po svojih lastnostih druga najboljša reka v Sloveniji, kar nam pove, da ima Pomurje zelo dober potencial za gradnjo hidroelektrarn. Zanimalo nas je mnenje Pomurcev o obnovljivih virih, zato smo naredili raziskavo. Rezultati so pokazali, da so Pomurci precej ozaveščeni o obravnavani temi, o obnovljivih virih energije pa več vedo moški kot ženske. Velik delež anketiranih Pomurcev doma ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, tisti, ki pa jo, pa se po večini poslužujejo sončne energije ali pa energije iz biomase. Pomurci menijo, da je najboljša izbira za njihovo regijo sončna energija, sledi energija iz biomase, pri postavitvi hidroelektrarn in vetrnic pa so mnenja vprašanih deljena. Zaključimo lahko, da ima Pomurje velik potencial za skoraj vse oblike obnovljivih virov energije, česar se zavedajo tudi prebivalci te regije.
Ključne besede: energija, viri, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija, hidoelektrarne, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 766; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici