| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomsko-tehnična analiza prve energetske skupnosti v Sloveniji : diplomsko delo
Rok Kumer, 2023, diplomsko delo

Opis: Kot posledica hitrega razvoja tehnologij obnovljive energije in nacionalnih subvencij za zelene projekte so sončne celice postale dostopnejša in donosnejša naložba tudi za posameznike na gospodinjskem nivoju. Z večjo neodvisnostjo aktivnih uporabnikov omrežja od glavnega distribucijskega omrežja električne energije, se koncept energetskih skupnosti in decentralizirane proizvodnje energije vedno bolj uveljavlja. Z vključitvijo v projekt Compile si energetska skupnost (EnC) Luče prizadeva izboljšati omrežne pogoje, ohraniti zanimanje krajanov za energetiko, vzpostaviti zaupanje v lokalno energetsko skupnost ter lokalno proizvodnjo obnovljive energije. Cilj projekta Compile je povečati samooskrbo in varnost oskrbe lokalnega energetskega sistema. S celovitim pristopom naj bi projekt prinesel številne socialnoekonomske koristi vsem udeležencem energetske skupnosti, v katero so vključeni tako stanovanjski kot poslovni objekti. Celoten sistem predstavlja prvo takšno energetsko skupnost v Sloveniji, ki je sposobna pokrivati svoje potrebe po električni energiji samo iz obnovljivih virov energije (OVE). Izbrana je bila lokacija projekta, ki bo imela visok odstotek proizvodnih enot OVE in raznoliko mešanico energetskih sistemov. S pomočjo projekta Compile je mogoče testirati in analizirati različne scenarije, kot na primer vključitev visoke ravni proizvodnje OVE na ravni mikro-omrežja in dokazati, da se lahko vprašanja zanesljivosti oskrbe na ravni mikro-omrežja uspešno rešujejo z upravljanjem energije lokalnih energetskih skupnosti. Cilj diplomske naloge je najti rešitev za optimalno delovanje omrežja za celotno skupnost. V nalogi bomo izhajali iz trenutnega stanja v zgrajeni energetski skupnosti. Simuliral bomo različne variante koriščenja in shranjevanja energije, uporabili pa bomo dejanske meritve. Za izdelavo diplomskega dela bomo pridobivali podatke od članov energetske skupnosti. Prav tako bomo uporabili podatke iz obratovalnih analiz, ki so dostopne članom od samega začetka delovanja energetske skupnosti. S pridobljenimi podatki bomo opravili simulacijo delovanja omrežja za določeno obdobje za posameznega uporabnika ali za celotno skupnost. V diplomsko delo bomo vključili izračun dobe vračanja investicije v primerjavi s trenutnimi cenami na trgu.
Ključne besede: energetska skupnost, sončne elektrarne, baterijski hranilnik energije, samooskrba, vračilna doba investicije
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 479; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Vpliv izgradnje drugega bloka NEK na občutek ogroženosti prebivalcev Republike Slovenije : magistrsko delo
Primož Strajnar, 2023, magistrsko delo

Opis: Občutek ogroženosti prebivalcev Republike Slovenije zaradi izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem je v zadnjih letih pereča tema. Poleg strahu pred morebitno nesrečo in njenimi posledicami se pojavlja predvsem bojazen pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. V Sloveniji trenutno prevladuje proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, sledijo termoelektrarne, šele za njimi pa jedrska elektrarna v Krškem. Obnovljivi viri energije, kot so vetrna in sončna energija, se v zadnjih letih povečujejo, vendar ne zagotavljajo dovolj zanesljive oskrbe z električno energijo. Za to so namreč potrebni različni ukrepi, vključno z ukrepi na področju proizvodnje, prenosa in distribucije ter izkoriščanja različnih virov energije. V razpravi o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem se pojavljajo argumenti o zanesljivi oskrbi z električno energijo in nujnosti zmanjšanja izpustov CO2, hkrati pa se pojavljajo tudi protiargumenti o varnostnih tveganjih, onesnaževanju z jedrskimi odpadki in strahu pred morebitno nesrečo. Namen naloge je ugotoviti, kako bi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne vplivala na občutek ogroženosti prebivalcev ter kakšne ukrepe bi bilo smiselno predlagati za morebitno zmanjšanje tega občutka. Raziskava je pokazala, da se poleg strahu pred morebitno nesrečo in vplivom na okolje pojavlja tudi strah pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. Koristno bi bilo, da bi se čim večji del prebivalstva seznanil z delovanjem jedrskih elektrarn ter njihovimi prednostmi in slabostmi v primerjavi z drugimi vrstami elektrarn.
Ključne besede: jedrske elektrarne, občutek ogroženosti, NEK, električna energija, tveganja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

3.
Energetska samooskrba na ravni podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Mojca Kobale, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Ključne besede: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 625; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
Napoved proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn na podlagi vremenskih podatkov : diplomsko delo
Tilen Natek, 2022, diplomsko delo

Opis: Najpomembnejša naloga naše generacije je ohraniti planet, da bodo naši zanamci dihali svež zrak, pili čisto vodo in živeli v normalni temperaturi. Pri tem bo eno ključnih vlog odigrala oskrba z električno energijo. Za čim večjo podnebno nevtralnost si močno prizadeva tudi Evropska unija (EU), saj v tako imenovani zeleni preboj vlaga veliko časa in denarja. Posledično obnovljivi viri energije (OVE) predstavljajo vedno večji delež naše oskrbe z električno energijo. Toda treba se je zavedati, da bolj ko se naša električna energija napaja iz vremensko odvisnih virov energije, kot sta veter in sonce, bolj niha delovanje električnega omrežja in večji pomen ima napovedovanje proizvodnje vetrne energije.
Ključne besede: Vetrna energija, vetrne elektrarne, hitrost vetra, realizirana proizvodnja električne energije, napovedovanje.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 779; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

5.
Razvite jedrske elektrarne in potrebe bodočih trgov električne energije : diplomsko delo
Patrik Glaser, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bo predstavljena problematika razogljičenja družbe v prihodnosti. Sem štejemo vse predpisane ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa po svetu predvsem na področju pridobivanja električne energije. Pomembno vlogo v prihodnosti, kot tudi že danes, imajo jedrske elektrarne in napredni jedrski sistemi, ki v kombinaciji z obnovljivimi viri omogočajo prehod družbe k brezogljični družbi. Potrebe energetskega trga v prihodnosti bodo zahtevala stabilen, zanesljiv in hkrati tudi fleksibilen energetski sistem. Tukaj imajo ključno vlogo razvite jedrske elektrarne. Zaradi elektrifikacije družbe bo potreba po elektriki vse večja, kar predstavlja dodaten izziv. Za zagotavljanje zanesljivega in fleksibilnega energetskega omrežja v prihodnosti Slovenije je po raziskavah najboljši scenarij z upoštevanjem jedrske energije in obnovljivih virov energije.
Ključne besede: jedrske elektrarne, električna energija, razogličenje, obnovljivi viri
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
Mednarodni standardi na jedrskem področju : pregled največjih jedrskih nesreč in kaj smo se iz njih naučili
Emil Žgajner, 2022, diplomsko delo

Opis: Jedrska varnost je kompleksen pojem, ki predstavlja varnostni izziv po celem svetu. V javnosti je dobil pojem največjo pozornost ob pojavu jedrskih nesreč. V zgodovini je bilo teh kar nekaj in nekatere so pustile negativen pečat, o katerem je govora tudi danes. Najbolj odmevne jedrske nesreče so se zgodile v Černobilu, Fukušimi-Daiči in na Otoku treh milj. Poleg tega, da so jedrske nesreče pripomogle k temu, da ima jedrska energija negativen prizvok, pa se je zaradi njih izboljševala jedrska varnost. Proces zagotavljanja varnosti na jedrskem področju se nenehno nadgrajuje in predstavlja ključni element zaradi katerega se države po svetu povezujejo in usklajujejo svojo zakonodajo z mednarodnimi standardi. Mednarodni standardi predstavljajo rdečo nit na jedrskem področju in z njimi je usklajena tudi zakonodaja Republike Slovenije. Slovenija uspešno sledi mednarodnim smernicam in zagotavlja vse potrebno za uspešno zagotavljanje jedrske varnosti. To vključuje tudi mednarodne konvencije na področju jedrske varnosti. Podpisnice teh konvencij so tudi večinoma vse države članice EU. Ena izmed pomembnejših je Konvencija o jedrski varnosti, ki zajema področje varnosti jedrskih elektrarn. Glavne organizacije, ki zagotavljajo mednarodne standarde in zakonodajo na jedrskem področju so MAAE (Mednarodna agencija za atomsko energijo), EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo) in NEA (Agencija za jedrsko energijo). Povpraševanje po jedrski energiji v svetu narašča, zato se bo proizvajanje jedrske energije v prihodnosti še povečalo. Jedrska varnost bo dobila tako še večji pomen, strokovnjaki na tem področju in mednarodne organizacije pa bodo podvržene novim izzivom zagotavljanja le-te.
Ključne besede: diplomske naloge, jedrske elektrarne, nesreče, mednarodni predpisi, jedrska varnost
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 750; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (750,69 KB)

7.
Potencial uporabe hranilnikov energije z namenom doseganja samooskrbe z električno energijo iz sončnih elektrarn
Jan Lokar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo hranilnikov energije za skladiščenje proizvedene energije iz sončnih elektrarn. V tem delu je analizirano obratovanje baterijskega hranilnika energije v kombinaciji s sončno elektrarno na podlagi realnih izmerjenih podatkov v obdobju dveh let. Analiziran je vpliv integracije baterijskega hranilnika energije na zagotavljanje samooskrbe z električno energijo. Narejena je tudi študija treh različnih primerov dimenzioniranja sistema. V prvem primeru je dimenzioniran sistem, ki zagotavlja popolno samooskrbo z električno energijo, v drugem primeru je dimenzioniran sistem, ki omogoča neodvisno obratovanje od omrežja, v tretjem primeru pa je dimenzioniran sistem, ki shranjuje višek proizvedene električne energije iz sončne elektrarne v obliki vodika. Opravljena je tudi ekonomska analiza obstoječega sistema sončne elektrarne in baterijskega hranilnika energije. Prav tako je narejena ekonomska analiza vseh treh študij dimenzioniranja sistema. Rezultat magistrskega dela dokazuje, da je možno dimenzionirati sisteme za popolno samooskrbo in neodvisno obratovanje od omrežja, vendar so ti sistemi predimenzionirani in so ekonomsko neupravičeni. Splošno gledano integracija hranilnikov energije negativno vpliva na ekonomsko upravičenost investicije, saj ne prinaša neposrednih finančnih koristi. Kazalci ekonomske upravičenosti investicije so pokazali, da se investicija v sisteme sončne elektrarne in hranilnike energije ne splača. Iz ekonomskega vidika so hranilniki vodika boljši za shranjevanje energije od baterijskih hranilnikov energije.
Ključne besede: samooskrba, sončne elektrarne, hranilniki energije, baterije
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 1327; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

8.
Izkoriščanje vetrne energije pri energetski oskrbi v sloveniji in svetu
Primož Hedl, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje razvoj vetrne energije v Sloveniji in po svetu. Predstavi problematiko nizkih vrednosti inštaliranih moči in proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn v Sloveniji. Primerjava je narejena z drugimi evropskimi državami, ki vlagajo ogromna sredstva v vetrno energijo in nas postavljajo na dno lestvice pri omenjenem viru proizvodnje električne energije. Diplomsko delo predstavi prvega investitorja in očeta prve vetrnice v Sloveniji ter vse težave, ki spremljajo realizacijo podobnega projekta. Skozi prikazane tabele in grafe, ki prikazujejo minule projekte in projekte v prihodnosti, v prihodnost ne moremo zreti optimistično, saj bo naš položaj, kar se tiče vetrne energije, dokler ne spremenimo zakonodaje in se približamo investitorjem, na repu EU. Prav tako v diplomskem delu obravnavamo zaveze OVE s strani EU. V tabelah je razvidno, v katerih sektorjih cilj izpolnjujemo in v katerih ga še ne dosegamo. Glede na visoke zahteve, ki so bile v zavezi sprejete, bodo potrebna velika vlaganja in subvencije s strani države, da izpolnimo zastavljene cilje OVE, predvsem slediti optimističnemu cilju, da do konca leta 2030 vse države EU dosežejo vsaj 32-odstotni delež iz OVE v bruto končni rabi energije.
Ključne besede: električna energija, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, proizvodnja električne energije, podporna shema
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

9.
Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženje
Lev Mijoč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ. V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Ključne besede: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 1058; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

10.
Vzpostavitev povezave med linearnim potenciometrom in simulacijskim programom z mikrokrmilnikom arduino za potrebe obratovanja modela elektroenergetskega sistema : diplomsko delo
Benjamin Zlodej, 2020, diplomsko delo

Opis: Elektroenergetski sistem je obsežen sistem elektroenergetskih elementov za proizvodnjo, transformacijo in prenos električne energije od elektrarn do končnih porabnikov. Model elektroenergetskega sistema Slovenije bomo predstavili na interaktivni maketi, ki je zasnovana z namenom, da širšemu občinstvu prikaže izgled in delovanje elektroenergetskega sistema. Maketa bo poleg vizualnega učinka imela še simulacijsko ozadje. Program za simulacijo proizvodnje električne energije bomo izdelali s pomočjo programskega okolja Matlab/Simulink, ki ga bomo prenesli na mikrokrmilnik Arduino, na katerega bodo povezani tudi drsni potenciometri za spremembo izhodne moči posamezne elektrarne. Na maketi EES FERI bo tako mogoče simulirati vodenje elektroenergetskega sistema, podobno kakor dejanski elektroenergetski sistem vodijo v republiškem centru za vodenje.
Ključne besede: električna energija, elektroenergetski sistem, mikrokrmilnik, maketa EES, elektrarne, proizvodnja električne energije, republiški center vodenja, Arduino, linearni potenciometer.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1103; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

Iskanje izvedeno v 4.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici