1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. POROZNI ELASTOMERI NA OSNOVI POLIURETANOVMatic Marot, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so prikazani poskusi sinteze poroznega elastomera z uporabo fotopolimerizacije. Želeli smo sintetizirati elastomer z dobrimi mehanskimi lastnostmi, saj so porozni materiali po navadi krhki. Kot monomer smo uporabili alifatski uretanski diakrilat (AUD, Sartomer CN 965), ki smo ga dodali v emulzijo z visokim deležem notranje faze. Emulzijo smo mešali eno uro v bučki potopljeni v termostatirano vodo z mešalom pri 250 obratih na minuto. Nastale emulzije smo vlili v kalupe in spolimerizirali v UV komori, nato smo produkte očistili v izopropanolu in posušili. Posušene produkte smo analizirali s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa in FTIR spektroskopijo. Pri poskusih smo spreminjali pogoje, kot so temperatura, delež notranje faze, topila in surfaktana. Rezultati so pokazali tvorbo emulzij v širokem temperaturnem območju in pri različnih deležih interne faze, vendar so se nam produkti po sušenju precej skrčili, postali trdni in neelastični in nadaljnje analize v večini primerov niso pokazale lepo porozne strukture.
Z namenom izboljšanja elastičnosti in poroznosti materiala smo k AUDju dodali različna zamreževala (MBAA in EGDMA) ter eksperimente izvedli v dušikovi atmosferi, saj prisotnost kisika v reakcijski zmesi lahko moti potek polimerizacije. Testirana zamreževala so izboljšala poroznost materiala, a so bili materiali precej bolj krhki, dušikova atmosfera pa je povzročila zgolj nastanek nehomogenih emulzij, ki niso dobro spolimerizirale.
Ključne besede: emulzije z visokim deležem notranje faze, porozni polimeri, elastomeri, fotopolimerizacija, zamreževala
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 953; Prenosov: 71
 Celotno besedilo (2,27 MB) |
8. KONSTRUKCIJA ORODJA ZA BRIZGANJE GUME Z UPORABO HLADILNO-KANALNEGA SISTEMAUroš Slemnik, 2015, magistrsko delo Opis: Računalniško podprto konstruiranje in poznavanje programske opreme konstruktorju pri izdelovanju orodja olajša delo. V magistrski nalogi je predstavljeno računalniško podprto konstruiranje orodja za brizganjem gumenih izdelkov in hladilno-kanalnega sistema. Hladilno-kanalni sistem se uporablja v gumarski industriji, njegova glavna lastnost je neposredno brizganje materiala v gnezdo orodja. Z uporabo hladilno-kanalnega sistema se pri izdelavi gumenih izdelkov privarčuje veliko denarja, saj kar 60 % cene izdelka predstavlja cena materiala, ki je potreben za izdelavo.
Ključne besede: računalniško podprto konstruiranje, hladilno-kanalni sistem, orodjarstvo, elastomeri, konstruiranje
Objavljeno: 15.10.2015; Ogledov: 806; Prenosov: 24
Celotno besedilo (3,28 MB) |
9. Razvoj koncepta orodja za brizganje gume v podjetju Tesnila GK d.o.o.Ervin Najrajter, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo vsebuje predstavitev prototipnega orodja za brizganje gumijastih izdelkov, ki se je preizkusilo v podjetju Tesnila GK, d. o. o., na Prevaljah. Uvodoma so prikazane teoretične osnove brizganja polimernih izdelkov in lastnosti konstruiranja brizgalnih orodij. V drugem delu je predstavljena sestava prototipnega orodja, opis posameznih segmentov orodja ter delovanje orodja. V zaključku dela so prikazane omejitve preizkušenega prototipnega orodja.
Ključne besede: brizgalna orodja, elastomeri, konstruiranje, brizganje gume
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 707; Prenosov: 0 |
10. Uporaba lomljenih odvodov za identifikacijo in vodenje dielektričnih elastomernih aktuatorjevTimi Karner, 2019, doktorska disertacija Opis: Cilj doktorske naloge je uporaba lomljenih odvodov za pridobitve materialnih lastnosti uporabljenega dielektričnega elastomernega aktuatorja ter na podlagi tega in uporabe lomljenih odvodov izpeljati uspešen algoritem vodenja. Za namene pridobitev materialnih lastnosti elastomera je bil uporabljen lomljeni Kelvin-Voigtov model, ki se od navadnega razlikuje po tem, da je potrebno določiti tri parametre. Poleg konstante vzmeti še konstanto dušenja ter red odvajanja dušilnega dela. S to pomočjo lahko opišemo širše področje dinamičnega delovanja oz. obremenjevanja elastomera. Po opravljenih dinamičnih obremenitvah in uvedbi algoritma za pridobivanje materialnih lastnosti elastomera, ki temelji na metodi najmanjših kvadratov, smo pridobili matematični model elastomera. Ta model predstavlja temelj izpeljave algoritma vodenja. S pomočjo Laplaceove transformacije je mogoče enostavno zapisati matematični model lomljenega Kelvin-Voigt modela z Laplaceovo spremenljivko. Nad tem sistemom izvedemo stopnični odziv na spremembo vhodne veličine in ga primerjamo s funkcijo FOPDT. Po izračunu parametrov funkcije FOPDT in po uporabi Wang–Juang–Chanovega algoritma pridobimo parametre za PID-regulator. Ti predstavljajo osnovo za pridobitev parametrov lomljenega regulatorja. S pomočjo orodja FOMCON znotraj programa Simulink ter željene fazne rezerve pridobimo red odvajanja in integriranja lomljenega regulatorja. Izkaže se, da uporaba lomljenih odvodov in integralov pri vodenju sistemov z lomljenimi odvodi da boljše rezultate od uporabe navadnega PID-regulatorja.
Ključne besede: dielektrični elastomeri, mehki aktuator, lomljeni Kelvin-Voigt model, lomljeni odvodi, vodenje sistema, PID, lomljeni PID
Objavljeno: 30.01.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 52
Celotno besedilo (7,83 MB) |
