| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekvivalenca slovenskih in angleških frazemov s sestavinami iz pomenskega polja samostalnika posoda : magistrsko delo
Nina Jakoša, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta s frazeološkega vidika obravnavani pomenski polji, ki ju kot nadpomenki urejata slovenski samostalnik posoda in angleški container. Na podlagi slovarskih virov v obeh jezikih sta prikazani pomenski polji, nato pa so prepoznani leksemi, ki se pojavljajo kot sestavine frazemov. Na izbrani skupini frazemov je izvedena medjezikovna primerjava slovenskih frazemov z angleškimi ekvivalenti in angleških s slovenskimi, pri čemer so določane tri vrste frazeološke medjezikovne ekvivalence, in sicer popolna, delna in ničta. Rezultati nakazujejo, da se iz obeh pomenskih polj kot sestavina frazemov pojavlja manj kot deset odstotkov leksemov. Prevladujoče frazeološko medjezikovno razmerje je v obeh sklopih primerjanih frazemov delna ekvivalenca.
Ključne besede: frazeologija, primerjalna frazeologija, pomensko polje, medjezikovna ekvivalenca, posoda
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

2.
Načini plačila odškodnine : magistrsko delo
Tina Pikelj, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo sistematično predstavlja analizo in primerjavo različnih načinov plačila odškodnine ter njihove uporabe v praksi. Delo povzema glavne ugotovitve in poudarja pomembnost razumevanja različnih načinov plačila odškodnine v praksi ter ponuja vpogled v pravne vidike ter sodno prakso s področja odškodninskega prava v Sloveniji in Nemčiji. Glavni cilj naloge je identificirati probleme in razlike med posameznimi načini plačila odškodnine, raziskati obstoječe načine plačila odškodnine ter ugotoviti, kateri načini se najpogosteje uporabljajo v praksi. Delo se posveča vrstam odškodnin, ki se plačujejo v denarnem znesku, z osredotočanjem na trenutek uveljavljanja odškodnine, kar je ključno za pravično in učinkovito določitev ustreznega načina plačila odškodnine. Vsaka vrsta škode ima svoje specifične elemente, ki vplivajo na oceno višine odškodnine in na način njenega plačila. Pomemben je tudi časovni vidik pri uveljavljanju odškodnine, saj nekatere vrste škode zahtevajo takojšnje uveljavljanje, medtem ko se lahko druge uveljavljajo v daljšem časovnem obdobju. Glede na časovni trenutek, v katerem se zahteva odškodnina, ločimo med preteklo, novo in bodočo škodo. To razlikovanje je ključno za določitev oblike odškodnine, ali bo ta v enkratnem znesku ali v obliki denarne rente. Pri konceptu ekvivalence delo obravnava izjemne primere, kdaj oškodovancu pripada in kdaj ne pripada pravica do izbire med vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali denarno odškodnino. Pri konceptu satisfakcije delo obravnava analizo plačila, ki skuša nadomestiti moralno škodo, trpljenje ali neugodje, ki ga je utrpel oškodovanec zaradi škodnega dogodka. Vsak poseg v osebnostno pravico pa še ne pomeni nujno pravno priznane nepremoženjske škode, za katero bi se zahtevala satisfakcija, ampak je v teh primerih lahko mogoča in bolj smiselna kakšna druga oblika nedenarnega povračila. Delo obravnava analizo razmerja med odškodnino v enkratnem znesku in denarno rento. Odločitev med obema oblikama je odvisna od specifičnih okoliščin primera in vrste škode. Enkratni znesek omogoča hitro izplačilo celotne odškodnine, kar lahko oškodovancu pomaga pri izboljšanju finančnega položaja, poleg tega lahko poenostavi postopek izplačila in omogoča prosto razpolaganje z denarnim zneskom. Vendar pa obstajajo primeri, ko je način plačila v obliki periodičnih izplačil glede na okoliščine bolj primerno, še posebej pri bodoči škodi. Nazadnje delo predstavlja zanimivosti načinov plačila odškodnine v nemškem pravnem redu in primerjavo med višinami odškodnin za nepremoženjsko škodo v Sloveniji in Nemčiji. Podatki o višini nepremoženjskih škod v Sloveniji in Nemčiji so odvisni od več dejavnikov, kot so ureditev v pravnem redu države, sodna praksa, gospodarske, socialne ter kulturne razmere v državi. Nemci vedno, kadar je to mogoče, izberejo metodo enkratnega izplačila odškodnine, raziskave so pokazale, da naj bi do tega prišlo kar v 99 % vseh odškodninskih zahtev. Odškodnina naj bi, podobno kot v našem pravnem redu, v prvi vrsti obsegala povračilo škode v naravi in šele nato odškodnino. Znesek in trajanje denarne rente je odvisen od vrste nezmožnosti ter fizičnega in duševnega stanja oškodovanca, izjemoma se lahko dodeli oškodovancu renta tudi doživljenjsko.
Ključne besede: Odškodninsko pravo, odškodnina, restitucija, ekvivalenca, satisfakcija, pavšalni znesek, denarna renta, mesečna renta, kapitalizirana renta, anuiteta.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2024; Ogledov: 224; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
PREVAJANJE VERBALNEGA HUMORJA V ČETRTI SEZONI BRITANSKE HUMORISTIČNE NADALJEVANKE ČRNIGAD
Janko Jemec, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga obravnava izzive verbalnega humorja v četrti sezoni britanske humoristične televizijske nadaljevanke Črnigad (1989). Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema štiri poglavja. Prvo poglavje vsebuje uvod v obravnavano tematiko in kratek opis prvin četrte sezone obravnavane nadaljevanke, pomembnih za obravnavo v pričujoči diplomski nalogi. Drugo poglavje vsebuje podrobnejšo predstavitev koncepta humorja s poudarkom na verbalnem humorju. Tretje poglavje vsebuje opredelitev pojma podnaslavljanja, pregled strategij podnaslavljanja in pogled na koncept prevajanja humorja v podnapisih. Četrto poglavje vsebuje podrobnejšo opredelitev izbranih vrst humorja v četrti sezoni nadaljevanke, opazovanih glede na prevajalske strategije oziroma strategije podnaslavljanja, ki jih je podnaslavljalec uporabil med poskusi prenašanja oziroma ohranjanja humornega potenciala, izhajajočega iz izvirnega besedila v izhodiščnem jeziku v podnapisih v ciljnem jeziku. Med omenjene vrste humorja sodijo: aluzije (zgodovinske, kulturne in literarne), dvopomenskost in malapropizmi. Empirični del vsebuje analizo prevajalskih strategij na podlagi vzvratnega prevoda prevodnih rešitev v slovenskem jeziku v angleški jezik (5. poglavje) in zaključek z opazovanjem uspešnosti ter izidov vzpostavitve formalne oziroma dinamične ekvivalence po Nidi (1964) med izvirnim besedilom in podnaslovi v ciljnem jeziku.
Ključne besede: podnaslavljanje, podnapisi, humor, aluzija, dvopomenskost, malapropizem, formalna ekvivalenca, dinamična ekvivalenca, Črnigad
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1440; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Prevajanje pesmi na primeru filma Nesrečniki
Sebastjan Leskovar, 2016, magistrsko delo

Opis: Pesem velja za eno najzahtevnejših, če ne celo najzahtevnejšo besedilno vrsto za prevajanje. Nekateri trdijo celo, da je neprevedljiva. S to magistrsko nalogo smo dokazali, da je pesmi mogoče prevajati, s prevodom pa lahko dosežemo enak učinek kot z izvirnikom. Najprej smo postavili teoretski okvir za prevajanje pesmi. Pesem smo definirali, razložili temeljne izraze in razvili problematiko tega področja. Nato smo predstavili normativni model devetih principov, osnovni model za analizo. Našteli smo različne načine prevajanja in težave, s katerimi se srečujemo pri prevajanju. V empiričnem delu smo ta teoretični okvir uporabili na primeru pesmi Work Song in Stars iz filma Nesrečniki. Analizirali smo štiri različne prevode in navedli, v čem se razlikujejo. S tem smo pojasnili, da glede na namenskost prevoda obstaja več različnih načinov prevajanja poezije.
Ključne besede: prevajanje pesmi, film Nesrečniki, poezija, ekvivalenca, rima, metrum
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1508; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
6.
TANKA MEJA MED RESNICO IN FANTAZIJO: PREVAJANJE ZEMLJEPISNIH IMEN V SVETOVIH GEORGEA R. R. MARTINA J. K. ROWLING
Maruša Bračič, 2015, magistrsko delo

Opis: Prevajanje izmišljenih zemljepisnih imen predstavlja velik izziv za prevajalce, ki se trudijo ostati zvesti avtorjevi predstavi fantazijskega sveta. Takšna imena so aptonimi, ki so lahko preprosti samostalniki ali zapletene besedne igre, ki kažejo na značilnost in zgodovino določenega fantazijskega kraja. V magistrskem delu je predstavljena fantazijska literatura s poudarkom na zemljepisnih imenih, ki se pojavljajo v delih A Game of Thrones in Harry Potter and the Half-Blood Prince ter Harry Potter and the Philosopher's Stone in Harry Potter and the Prisoner of Azkaban. Teoretični del zajema še obravnavo motivacije in ekvivalence ter prevajalskih strategij, ki se pojavljajo v prevodih navedenih knjig. V empiričnem delu je predstavljena analiza prevodov prevajalcev Boštjana Gorenca (A Game of Thrones), Branka Gradišnika (Hary Potter and the Half-Blood Prince) in Jakoba J. Kende (Harry Potter and the Philosopher's Stone; Harry Potter and the Prisoner of Azkaban), kjer je prikazano, v kolikšni meri se v prevodih ohranijo stilistična in pomenska motivacija, besedotvorna oblika imen in nenazadnje, ali se ohranijo tudi aptonimi. Razkrilo se je, da se pomenska motivacija ohrani, medtem ko se stilistična v prevodu pogosto spremeni v pomensko. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se zaradi dinamične ekvivalence besedotvorni načini ne ohranjajo, nasprotno pa se ohranjajo aptonimi, ki prevajalcu dovoljujejo več svobode pri izbiri imena v ciljnem jeziku. Analiza tudi pojasnjuje, da je zaradi angliciranja zemljepisnih imen svet Harryja Potterja v prevodu bolj oddaljen od resničnosti kot svet Igre prestolov, čeprav se slednja dogaja v vzporednem svetu, medtem ko se Harryjeve dogodivščine odvijajo v Veliki Britaniji.
Ključne besede: fantazijska literatura, motivacija, aptonim, ekvivalenca, prevajalske strategije, A Game of Thrones, Harry Potter and the Half-Blood Prince, Igra prestolov, Polkrvni princ
Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 2222; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
Phraseologische Äquivalenz im Großen deutsch-slowenischen Wörterbuch von Debenjak
Barbara Šnajder, 2010, diplomsko delo

Opis: Das Thema der vorliegenden Diplomarbeit ist die phraseologische Äquivalenz in Debenjaks Großem deutsch-slowenischen Wörterbuch (elektronische Ausgabe auf CD-ROM, 2. erneuerte Auflage). Die 147 phraseologischen Einheiten, deren Nominalkomponente Essen und Trinken ist, wurden gemäß den aufgestellten Thesen analysiert. Die erste These über den relativ hohen Äquivalenzgrad beim ausgewählten Korpus wurde durch die Analyse bestätigt, denn es gab 92 phraseologische und 56 nicht-phraseologische slowenische Äquivalente. Die Analyse bekräftigte die zweite aufgestellte These, dass die Phraseologie im GDSW mangelhaft behandelt wurde in Bezug auf die phraseologischtheoretische Konzipierung als auch bezüglich der technischen Ausführung. In Debenjaks Wörterbuch mangelte es an Qualifikatoren, Bedeutungsparaphrasen, an einheitlichen Nennformen der Phraseologismen, es kamen unzutreffende phraseologische und nicht-phraseologische Äquivalente und Varianten vor. Debenjaks Wörterbuch braucht deshalb dringend eine Vereinheitlichung und eine Nachprüfung der Wörterbucheinträge, hinsichtlich der Phraseologie. Im analytischen Teil der Arbeit wurden neue Vorschläge angegeben, die meiner Meinung nach benutzerfreundlicher sind, zusammen mit Begründungen für die Veränderung des Wörterbucheintrages. Die Wörterbucheinträge wurden strukturell vereinheitlicht: unzutreffende Nennformen wurden ergänzt, die Varianten wurden dazugegeben, alle Phraseologismen bekamen eine Bedeutungsparaphrase, die Qualifikatoren wurden konsequenter verwendet und die differenzierende Schrift bekam eine große Rolle bei der Unterscheidung der phraseologischen von den nicht-phraseologischen Äquivalenten.
Ključne besede: frazeološka ekvivalenca, frazeologija, frazeografija, leksikografija, dvojezični slovarji, parafraza
Objavljeno v DKUM: 18.07.2013; Ogledov: 2580; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (865,64 KB)

8.
Prevajanje v povezavi z besedilnimi vrstami - pravna besedila (podvrsta franšizna pogodba)
Andreja Jarc, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Prevajanje v povezavi z besedilnimi vrstami - pravna besedila (podvrsta: franšizna pogodba) je predstaviti in analizirati problematiko prevajanja strokovnih besedil oziroma pravnih besedil s podvrsto franšizna pogodba. Za uspešno, razumljivo in jasno predstavitev tega problema bom najprej pričela z deskripcijo teorij prevajanja strokovnih besedil. Sledila bo analiza pogodbe kot besedilne vrste, kjer se bom ukvarjala s primerjavo slovenske pogodbe definirane po Uradnem listu Slovenije z nemško pogodbo definirano po Nemškem državljanskem zakoniku. Sledila bo opredelitev problema pravnega jezika in terminologije, zaradi različnih pravnih sistemov. Predstavila bom pomen poznavanja prava, značilnosti franšizinga v Sloveniji in Nemčiji ter ključne elemente franšizne pogodbe. V nadaljevanju se bom osredinila predvsem na terminologijo pravnega jezika in franšizne pogodbe. Sledila bo opredelitev in opis prevajalske strategije pri prevajanju franšizne pogodbe, kjer bom omenila pomen skoposa, ekvivalence/enakovrednosti; avtorja in naslovnika, pravne terminologije ter strukture pravnih besedil oziroma franšizne pogodbe. V nadaljevanju bom predstavila svoja prevoda franšiznih pogodb. Prvi prevod franšizne pogodbe bo narejen iz slovenskega v nemški jezik, drugi prevod bo narejen iz nemškega v slovenski jezik. Pri obeh prevodih bom povezala teoretični del diplomske naloge s praktičnim, tako da se bom natančno osredotočila na pravno terminologijo in njene prevode s sklicevanjem na teorijo prevajanja strokovnih besedil ter sproti povzemala: - razloge za izbiro prevoda terminov, ki se pojavljajo v franšizni pogodbi,  kakšno prevajalsko strategijo sem uporabila pri prevajanju franšizne pogodbe in zakaj, - razlike pri prevajanju terminov, ki nastanejo zaradi različnih pravnih sistemov in kako si pomagati v takšni prevajalski situaciji - kako pomembno je teoretično (pred)znanje pri prevajanju franšizne pogodbe in kaj se dogaja v glavi prevajalca med prevajanjem franšizne pogodbe. V sklepu bom razložila in povzela dosežene rezultate in ugotovitve, ki so nastale pri prevajanju franšizne pogodbe. Metodologija moje diplomske naloge je induktivno-deduktivna z vključitvijo besedilne analize. Analiza franšizne pogodbe bo zadevala franšizno pogodbo v okviru pravnih besedil, ki jih bodo predstavljale leksikalne, stilne, besedilne in terminološke vrzeli franšizne pogodbe. Pomemben del diplomske naloge bo tudi omemba vpliva kulture in poznavanja prava pri prevajanju franšizne pogodbe. Cilji diplomske naloge so: - pomoč pri prevajalskih težav povezanih s pravno terminologijo in poznavanjem oziroma nepoznavanjem prava pri prevajanju franšizne pogodbe, - najti ustrezno prevajalsko strategijo za prevajanje franšizne pogodbe, - opozoriti na ključne razlike med nemško in slovensko franšizno pogodbo, povzeti splošne ugotovitve, ki so nastale pri prevajanju strokovnih besedil in - podati smernice za relevanten, jasen, natančen, razumljiv, skratka kakovosten in uspešen prevod franšizne pogodbe. Pričakovani rezultat diplomskega dela je potrditev oziroma ujemanje postopkov prevajanja obeh omenjenih prevodov franšiznih pogodb s teorijo prevajanja pravnih besedil in prevajanja nasploh.
Ključne besede: Ključne besede: prevajanje, prevod, prevajalec/prevajalka, skopos, ekvivalenca, pravni jezik, pravna terminologija, pogodba, franšizing, franšizna pogodba
Objavljeno v DKUM: 19.07.2011; Ogledov: 4857; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici