| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza filtrskega prahu iz podjetja Talum Livarna d.o.o.
Ana Kračun, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika nevtralizacije in recikliranja filtrskega prahu po čiščenju dimnih plinov s klasifikacijsko številko odpadka 10 10 09*. Odpadek je alkalen, vsebuje težke kovine, nekovine in organska onesnaževala, zato ima lastnosti nevarnega odpadka. V okviru magistrske naloge je bila raziskana možnost nevtralizacije filtrskega prahu s CO2. Po obdelavi smo uspešno znižali vrednost pH v mejah vrednosti pH med 6 in 9, kar ne nakazuje na onesnaženost odpadka z močno kislino ali bazo. Prav tako smo znižali vsebnost nevarnih snovi, in sicer As, Cu, Ba, Zn, Cd, Cr, Ni, Pb, Sn, Mn in V, katerih izluževalne vrednosti so pod nivojem predpisanih mejnih vrednosti snovi, ki dovoljujejo odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Samo izluževalne vrednosti Sb, Cd, Mo in Se prekoračujejo predpisane mejne vrednosti snovi, ki dovoljujejo odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. XRD analiza po nevtralizaciji filtrskega prahu s CO2 ni pokazala prisotnosti CaO. Nevtralizacija s CO2 tako predstavlja možno tehnološko rešitev za stabilizacijo odpadnega filtrskega prahu. V okviru magistrske naloge je bila raziskana tudi možnost recikliranja filtrskega prahu s kombinacijo ekstremne plastične deformacije (ECAP) in sintranja. Z izvedbo eksperimentov ekstremne plastične deformacije aluminijastih tulcev, napolnjenih s filtrskim prahom, smo želeli preveriti možnost dovolj velikega kompaktiranja prašnih delcev med ekstremno plastično deformacijo, da bi dobili kompozitni sistem z ustrezno kombinacijo trdnosti in trdote prašnega polnila v aluminijastem tulcu. S tem bi dobili kompozitni sistem z izboljšano sposobnostjo absorpcije energije. Ugotovljeno je bilo, da se filtrski prah po volumnu tulca ni enakomerno kompaktiral in ni prišlo do zadostnega sintranja. Ker so se paralelepipedi deformirali neodvisno eden od drugega, so med njimi nastala večja nepovezana področja – dekohezija. Opaziti je mogoče heterogeno sestavo prahu in nepovezanost. Kombinacija ekstremne plastične deformacije in sintranja ni bila uspešna z vidika recikliranja odpadnega filtrskega prahu za potencialno pridobivanje novih materialov iz filtrskega prahu.
Ključne besede: nevarni odpadki, filtrski prah, recikliranje, nevtralizacija, stabilizacija, ekstremna plastična deformacija, sintranje, kemijske lastnosti
Objavljeno v DKUM: 11.09.2014; Ogledov: 1556; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

2.
VPLIV EKSTREMNE PLASTIČNE DEFORMACIJE NA MIKROSTRUKTURO IN LASTNOSTI KOVINSKIH MATERIALOV
Matija Kos, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavana problematika vpliva ekstremne plastične deformacije na mikrostrukturne spremembe disperzijsko utrjenega bakra, s ciljem, da se združi disperzijsko in deformacijsko utrjanje in ustvari nanostrukturni kompozit z izboljšanimi lastnostmi. V okviru doktorske disertacije je bila raziskana možnost doseganja velikih globin cone notranje oksidacije (CNO). Z modificiranim Rhinesovim paketom je bila dosežena zadostna globina cone notranje oksidacije za študij obnašanja disperzijsko utrjene zlitine med ECAP (Equal channel angular pressing) postopkom. Preučeno je bilo tečenje materiala na makro nivoju pri delno notranje oksidiranem preizkušancu in homogenem referenčnem vzorcu iz modelirne mase z namenom, da se ugotovi vpliv oksidnih delcev v CNO na tečenje materiala med ECAP postopkom in določi porazdelitev deformacije in stopnjo deformacijskega utrjanja po volumnu preizkušanca. Ugotovljeno je bilo, da na makroskopskem nivoju oksidni delci ne vplivajo na tečenje materiala, zato ni razlike v tečenju cone notranje oksidacije in trdne raztopine. S primerjavo razvoja mikrostrukture med ECAP postopkom v disperzijsko utrjenem materialu in trdni raztopini je bil ovrednoten vpliv oksidnih delcev na mehanizem plastične deformacije. Ugotovljeno je bilo, da oksidni delci povečajo fragmentacijo zrn med ekstremno plastično deformacijo, kar privede do nastanka nanometrskih enakoosnih zrn, ki so obdana z amorfnim mejnim področjem. Na osnovi rezultatov je bil postavljen model plastičnega tečenja nanostrukturnega kompozita v katerem se predpostavlja, da plastično tečenje poteka z drsenjem vzdolž mej zrn.
Ključne besede: ekstremna plastična deformacija, notranja oksidacija, nanostrukturni kompoziti, plastično tečenje.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2014; Ogledov: 1800; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (7,60 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici