| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga lokalne skupnosti in policije v lokalni skupnosti pri procesu preprečevanja in odvračanja od radikalizacije
Aida Ajdinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši. Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (745,39 KB)

2.
Protiradikalizacijske strategije mednarodnih politično-varnostnih organizacij
Manca Drnovšček, 2020, diplomsko delo

Opis: Eskalacija tako kompleksnega in dinamičnega procesa, kot je radikalizacija, ostaja resna varnostna grožnja 21. stoletja. Stopnja nevarnosti, ki jo predstavljajo potujoči radikalizirani Evropejci, konstantno niha, sploh v trenutnih razmerah, ko se države soočajo z velikim številom tako legalnih kot ilegalnih migracij. Moralna panika in islamofobija, ki ju sproža surovost terorističnih napadov po svetu, polarizacijo družbe zgolj še povečujeta. Ravno razcepljenost družbe in z njo povezana konfliktna nestrpnost pa zagotavljata idealne pogoje za kalitev ekstremizma in radikalnih ideologij. Radikalizacija je danes zakoreninjena že kar globoko v družbenih porah. Sprva tih proces, skrivajoč se pod pretvezo nedolžnosti, za seboj pušča precej razsežne posledice. Mnogim terorističnim celicam služi kot eden izmed poglavitnih mehanizmov za novačenje novih podpornikov ekstremističnih ideologij, njena večplastna narava pa predstavlja izziv številnim mednarodnim politično-varnostnim organizacijam (EU, OZN, OVSE, NATO in Svet Evrope), ki si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo tega globalnega problema. Razumevanje terorističnih groženj današnjega in jutrišnjega časa vsekakor zahteva multidimenzionalen odziv, ki vključuje kar se da optimalne preventivne in reaktivne ukrepe. Sprejetje učinkovitih varnostnih protiradikalizacijskih strategij in kasnejša implementacija le-teh je nujna protiutež v boju z radikalizacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, protiradikalizacijske strategije, mednarodne organizacije
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (864,90 KB)

3.
Preprečevanje radikalizacije v Republiki Sloveniji - od represivnega k vseskupnostnemu pristopu
Albert Černigoj, 2020, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi identificiranih pomanjkljivosti in prednosti, ki jih imamo pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, podrobneje predstaviti prihodnje izzive in priložnosti, ki jih ima Slovenija pri vzpostavljanju, celovitega, trajnostnega, učinkovitega in vseskupnostnega pristopa na nacionalni ravni. Metode: Prispevek je strokovne narave in združuje praktične izkušnje, pridobljene pri vzpostavljanju sistemskega preprečevanja radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, pregled nekaterih zadnjih strokovnih in znanstvenih dognanj ter uveljavljenih dobrih praks na mednarodni ravni. Ugotovitve: Nepredvidljivost in fragmentacija terorizma danes zahteva pristop, ki bo ob prilagodljivosti zagotavljal celovito in trajnostno naslavljanje s terorizmom povezanih tveganj. V zagotavljanje celovitosti je treba vključiti najširši krog tako varnostnih kot tudi nevarnostnih deležnikov, vključno s civilno družbo in interesnimi skupinami, ter jim zagotoviti potrebne mehanizme, vire in orodja za praktike. Mednje sodijo tudi indikatorji za pravočasno odkrivanje radikalizacije, katerih uporabo lahko praktiki zagotovijo le ob ustreznem znanju in medsebojnem povezovanju. Na osnovi lastno razvitih in tujih dobrih praks je slovenska policija v preteklih letih skupaj z drugimi deležniki pristopila k vzpostavitvi preprečevanja radikalizacije, ki bo ob novih sistemskih rešitvah omogočalo prenos le teh na praktično raven. K učinkovitemu prenosu in uporabi bo dodatno pripomogla sprejeta Strategija za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, ki bo poleg načrtnosti zagotavljala okrepljeno sodelovanje. Praktična uporabnost: Ugotovitve bodo dodatno pripomogle odločevalcem in drugim zainteresiranim pri hitrejšem in učinkovitejšem vzpostavljanju celovitega, vseskupnostnega pristopa preprečevanja radikalizacije.
Ključne besede: terorizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, preprečevanje, vseskupnostni pristop
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 352; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Indikatorji islamistične radikalizacije
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Ključne besede: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 404; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostniki
Janja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru. Metode: V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine. Ugotovitve: Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji. Omejitve/uporabnost raziskave Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Ključne besede: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 344; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjev
Iztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 379; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Načini merjenja ekstremizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije
Barbara Kokalj, 2018, diplomsko delo

Opis: Ekstremizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija dandanes niso več dejanja, ki se pojavljajo in obstajajo le na Bližnjem vzhodu, stran od nas Evropejcev, temveč se tudi Evropa v zadnjem času že skoraj vsakodnevno srečuje z naštetimi problemi. Ekstremizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija so problemi, s katerimi se srečujemo zaradi političnih in verskih trenj, ogroženosti in revščine ter drugačnih idealov. Vsi ti našteti dejavniki in še mnogi drugi so razlog za problem nastajanja ter posledično tudi razvoja ekstremizma do tega, da pripelje do nasilnega ekstremizma, ki lahko povzroči ogroženost države in življenja. Ekstremizem nima točno določene definicije, zato smo v delu uporabili več njegovih definicij in razlaganj. Poenostavljena definicija ekstremizma je, da je ekstremizem družbeni pojav. Na razvoj ekstremizma vplivajo politika, ideologija, versko nestrinjanje, politično nestrinjanje, etnocentrizem, revščina ter še mnogi drugi dejavniki, ki nastajajo zaradi trenutnih razmer. (Sotlar, 2015) Mladi prebivalci v Sloveniji so sicer seznanjeni z ekstremizmom in bi ga prepoznali, če bi ga opazili na ulicah, niso pa seznanjeni s tem, kaj vse spada pod ekstremizem. Zaradi problema ekstremizma, njegove širitve tudi v Slovenijo, in njegovih dejavnikov, smo se odločili, da naredimo raziskavo na temo mladih in njihovega mnenja o ekstremizmu. Želeli smo poizvedeti, od kod prihaja znanje mladih o ekstremizmu, katere vrste ekstremizma mladi poznajo in bi prepoznali, njihovo znanje o radikalizaciji in preprečevanju le-te. Večina mladih, ki so sodelovali pri vprašalniku, se je z ekstremizmom seznanila preko medijev. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, koliko so mladi seznanjeni z ekstremizmom ter najbolj primernimi načini merjenja ekstremizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije.
Ključne besede: esktremizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, terorizem, diplomske naloge
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 738; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Vloga policije v lokalnem okolju pri upravljanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma
Rade Trivunčević, 2017, diplomsko delo

Opis: Vloga policije v lokalnem nivoju pri upravljanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma v mnogih državah še ni popolnoma jasna. Policija igra ključno vlogo pri vzdrževanju javnega reda in miru. V to kategorijo spada tudi boj zoper radikalizacijo in nasilni ekstremizem. V sodobnem času, ko so nekatere radikalne in ekstremistične skupine v razvojnem vzponu zaradi različnih vzrokov, postaja vloga policije v prepoznavanju in preprečevanju radikalizacije prebivalstva vedno bolj pomembna. Ker je problem radikalizacije in nejasne vloge policije v današnji družbi postal tako velik,, je razvoj višje stopnje proaktivnega delovanja in strategije policijskega dela v skupnosti toliko bolj potreben. Pri tem moramo omeniti tudi sodelovanje z ostalimi varnostnimi kot tudi civilnimi organi družbe. V strokovnem delu smo v empiričnem delu ugotovili, da slovenski policisti vir za radikalizacijo v večini še zmerom iščejo v vzrokih, povezanih z verskim nasilnim ekstremizmom in radikalizacijo, s čimer nekako pozabljajo na vpliv desnega in levega nasilnega ekstremizma. Pri opravljanju policijskega dela naj bi se zelo malo ali le občasno srečevali s pojavnimi oblikami radikalizacije, kar lahko nakazuje na le malo neposrednih izkušenj, kar nakazuje na večjo potrebo po rednem in kakovostnem usposabljanju. Usposabljanje bi moralo temeljiti na preventivnem policijskem delovanju znotraj lokalnih skupnosti, kjer bi policija morala vzpostaviti visoko stopnjo medsebojnega zaupanja z lokalnim prebivalstvom z namenom pridobivanja večjega in bolj kvalitetnega števila informacij.
Ključne besede: radikalizem, ekstremizem, preprečevanje, policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 686; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Hervardi, Valenčič in vprašanje rasizma
Boris Vezjak, 2015, strokovni članek

Ključne besede: rasizem, ekstremizem, Hervardi, mediji, sodišče, sociologija
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 654; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Mnenje mladih v Sloveniji o ekstremizmu
Monika Hvalič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ekstremizem je v zadnjih letih postal globalen problem, saj mediji vedno več poročajo o napadih povezanih z ekstremisti, zato smo se odločili, da predstavimo njegove glavne značilnosti, opišemo njegove vrste, ter poizvemo, kako je z ekstremizmom v Sloveniji. Osredotočili smo se na ekstremizem, ki je lahko posledica kriz, kot tudi na same ekstremiste in njihove lastnosti. Opisali smo, kako je z ekstremizmom v Sloveniji in katere skupine so na našem območju aktualne, na primer Blood and Honour ter Ravnogorsko gibanje Slovenije. Poizvedeli smo tudi nekaj o islamskem radikalizmu, natančneje o novo nastali skupini, ki se imenuje ISIS oziroma Islamska država in si prizadeva, da ustvari državo, glede na zakone islama. Povzeli smo tudi glavne točke programa Prevent, ki so ga razvili v Veliki Britaniji, kot osnovo za boj proti rastočemu ekstremizmu. Med mladimi v Sloveniji smo izvedli raziskavo. Anketni vprašalnik smo sestavili s pomočjo spletne strani www.1ka.si ter ga posredovali preko socialnih omrežij in poznanstev. Posredovali smo ga osebam starim med 15 in 29 let. Zanimalo nas je njihovo znanje o omenjeni tematiki, od kod pridobijo največ informacij o ekstremizmu, ter ali se v Sloveniji počutijo ogrožene s strani ekstremizma. Ugotovili smo, da mladi v Sloveniji označujejo svoje znanje o tej problematiki kot nekaj srednjega. Vedo nekaj, ne vedo pa zelo veliko. Ugotovili smo tudi, da mladi največ informacij o ekstremizmu dobijo preko interneta, vendar so popularni tudi drugi viri, na primer televizijske oddaje, revije in podobno. Ugotovili smo tudi, da se mladi v Sloveniji na splošno ne počutijo pretirano ogrožene s strani ekstremizma, prav tako tudi menijo, da Slovenija ni v nevarnosti, da bi lahko bila potencialna tarča ekstremističnih napadov.
Ključne besede: ekstremizem, ekstremistične skupine, mladi, stališča, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 981; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (533,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici