| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Razvoj in priprava biorazgradljive aktivne embalaže : magistrsko delo
Žan Jankovič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo razvili biorazgradljivo aktivno embalažo ter fizikalno-kemijsko karakterizirali in ocenili aktivni učinek (antioksidativni in protimikrobni) PLA folij. Nanosi plasti biopolimera hitozana in ekstraktov na PLA folije so bili potrjeni z metodami ATR-FTIR in XPS. Fizikalno-kemijska karakterizacija folij je potekala tudi z določevanjem omočljivosti in prepustnosti kisika. Metode so dokazale, da je z vidika omočljivosti in prepustnosti kisika zelo pomemben premaz iz ekstraktov, ki vpliva na izboljšanje omočljivosti in slabšo prepustnost kisika. Potrdili smo tudi desorpcijo hitozanov in ekstraktov iz površine folij v desorpcijsko kopel. Z analiznima spektrofotometričnima metodama DPPH in ABTS pa smo analizirali antioksidativno aktivnost folij in dokazali, da so vzorci PLA folij premazanih s hitozanoma in ekstraktoma robide ali brina izboljšale antioksidativno aktivnost. Slabše so se odrezale PLA folije premazane s hitozanoma in ekstraktom alge pri obeh metodah. Protimikrobno aktivnost smo določevali na gram pozitivno bakterijo Staphylococcus aureus in gram negativno bakterijo Escherichia coli. Vse testirane folije so imele zelo dobro protimikrobno aktivnost na bakterijo Staphylococcus aureus. Dobro protimikrobno aktivnost na bakterijo Escherichia coli pa je imel le vzorec PLA folije, ki je bil premazan s kvarternim hitozanom in premazom brina. Ker smo v PLA folijah uporabili naravne in okolju prijazne materiale za izdelavo funkcionaliziranih folij prepostavljamo, da so kompozitne folije z okoljskega vidika spremeljive, saj so biorazgradljive.
Ključne besede: aktivna embalaža, PLA folije, primarni hitozan, kvarterni hitozan, ekstrakti, antioksidativna embalaža, protimikrobna embalaža
Objavljeno v DKUM: 12.06.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

3.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v olupkih manga : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Zala Serianz, 2021, diplomsko delo

Opis: Mango je priljubljen sadež, ki ga ljudje uživajo zaradi specifičnega okusa, vonja in barve, prav tako pa vsebuje različne hranilne snovi. Pri predelavi manga nastaja odpadni material, med katerega sodijo olupki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Olupki manga se vedno bolj kažejo kot potencialni vir nekaterih bioaktivnih snovi, tudi določenih encimov. V diplomski nalogi smo določevali aktivnost encimov, kot so α-amilaza, glukoamilaza, celulaza, lipaza, lakaza, katalaza, proteaza, peroksidaza, transglutaminaza in superoksid dismutaza v ekstraktih olupkov manga. Iz svežih in suhih olupkov smo pridobili etanolne ekstrakte s Soxhletovo ekstrakcijo ter vodne ekstrakte, kjer smo najprej vzorce homogenizirali, nato centrifugirali. Določevali smo vsebnost proteinov po Bradfordovi metodi in s pomočjo encimskih testov dokazali prisotnost nekaterih encimov v ekstraktih. Rezultati so pokazali, da je vodni ekstrakt iz suhih olupkov vseboval najvišjo koncentracijo proteinov. Najvišjo aktivnost v dobljenih ekstraktih smo določili encimu lipaza, in sicer v etanolnem ekstraktu iz suhih olupkov, kjer je aktivnost znašala 61,9 U/mL. Encimi lakaza, katalaza ter glukoamilaza niso bili prisotni v nobenem od testiranih vzorcev, pridobljenih iz olupkov manga. Na prisotnost encimov v ekstraktih vpliva izbira ekstrakcijskega topila, kar smo ugotovili pri določanju aktivnosti proteaze in peroksidaze, saj v vodnih ekstraktih nismo zaznali aktivnosti teh dveh encimov. Prav tako vpliva na aktivnost encima vsebnost vode v olupkih, na kar kaže aktivnost α-amilaze, ki je bila višja v ekstraktih iz svežih olupkov, kot v ekstraktih iz suhih olupkov. Ugotovili smo, da mangovi olupki vsebujejo nekatere encime ter s tem potrdili, da le ti predstavljajo pomemben vir bioaktivnih komponent.
Ključne besede: olupki manga, odpadni material, proteini, encimi, ekstrakti
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
Razvoj aktivne (bio)plastične embalaže : diplomsko delo
Klavdija Petelin, 2020, diplomsko delo

Opis: Vedno večji interes se kaže v razvijanju bio-osnovanih polimerov, ki so biorazgradljivi in zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv. V diplomski nalogi sem se osredotočila na razvoj laminata, ki je vsaj delno biorazgradljiv – pomeni, da je na notranji strani materiala namesto dragih umetnih materialov kot sta poliviniliden klorid ali polietilen tereftalat, sirotka na katero je nanešen premaz hitozanskih nanodelcev z ujetimi naravnimi ekstrakti rožmarina oziroma cimeta. Tako se lahko vsaj del laminata razgradi pod normalnimi pogoji, s tem pa omogočimo tudi lažjo reciklažo. Dodatno pa sem z nanosi nanodelcev naredila aktivno embalažo, ki deluje protimikrobno ter antioksidativno, s tem pa lahko občutno vplivamo na trajanje roka živil in ga podaljšamo. Ustreznost sirotkine folije kot del laminata so pokazali testi narejeni z metodami, kot so goniometrija, gravimetrija, ATR-FTIR ter ABTS test.
Ključne besede: aktivna embalaža, hitozan, ekstrakti rožmarina ter cimeta, biorazgradljivost
Objavljeno v DKUM: 18.01.2021; Ogledov: 1163; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (818,38 KB)

5.
6.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2256; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

7.
8.
Alelopatski učinek križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum)
Natalija Kaučič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Navadna česnovka (Alliaria petiolata) naj bi bila potencialno alelopatska in čedalje bolj invazivna, zato nas je zanimalo, kaj omogoča invazivni česnovki, da se uspešno naseli v tujih območjih in da se uspešno spopada s tamkajšnjimi avtohtonimi vrstami, čeprav v svojem avtohtonem okolju ni posebej dominantna. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bila česnovka potencialno alelopatska, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v česnovki. Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov (različnih koncentracij), učinke ekstraktov iz vzorcev tal in učinke hlapljivih snovi, sproščenih iz rastlinskih tkiv navadne česnovke na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Zanimala nas je kalivost in pojavitev sejancev ter dolžina kalice in korenin vrtne kreše. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo Studentovega t-testa v programskem orodju Statistica (Statsoft). Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, da imajo vodotopni ekstrakti iz listov močnejši zaviralni učinek na rast in kalitev kalic kot vodotopni ekstrakti iz korenin ter da se dolžina celotne kalice ter dolžina korenine vrtne kreše, prav tako pa tudi odstotek kalitve semen z naraščanjem koncentracije vodotopnih ekstraktov manjša. Odstotek kalivosti semen vrtne kreše v poskusih s hlapljivimi substancami je nižji v primerjavi s kontrolnimi poskusi.
Ključne besede: alelopatija, semena, kalitev, zaviranje, križnice, navadna česnovka, vrtna kreša, vodni ekstrakti, biološka invazija
Objavljeno v DKUM: 27.09.2013; Ogledov: 3333; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
Pravna podlaga za skladiščenje in hranjenje kostanjevih in hrastovih ekstraktov v gospodarski družbi Tanin d. d. Sevnica : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika
Katarina Dular, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Skladiščenje je del logističnih procesov, ki kot zveza in regulator med drugimi funkcijami v materialnem poslovanju omogoča premostitev časovne razlike med časom proizvodnje in časom uporabe različnih dobrin. V diplomski nalogi je predstavljena pravna podlaga za skladiščenje in hranjenje kostanjevih in hrastovih ekstraktov v gospodarski druţbi Tanin d.d. Sevnica. V začetku diplomske naloge predstavljam in analiziram ustrezne pravne vire s področja skladišča, opisujem skladiščno pogodbo in analiziram pravno podlago za pripravo materialne dokumentacije ter njeno kroţenje. V empiričnem delu naloge predstavljam gospodarsko druţbo Tanin d.d. Sevnica, proizvodni program in kakovost produktov, postopek embaliranja, shranjevanja, hranjenja in izdaje produktov. V zadnjem delu naloge prikazujem, kakšen pomen ima zakonodaja skladiščenja v gospodarski druţbi, in predstavljam ugotovitve, da gospodarska druţba upošteva pravno podlago skladiščenja, saj je proces dobro organiziran in dovolj utečen.
Ključne besede: skladišče, skladiščna pogodba, skladiščenje, sistem fifo, kostanjevi ekstrakti, hrastovi ekstrakti
Objavljeno v DKUM: 05.05.2011; Ogledov: 2089; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

10.
Potencialni antitumorski učinki ekstraktov Marama fižola (Tylosema esculentum)
Maja Topolovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Rak debelega črevesja (kolona) in danke (rektum), ki mu pravimo tudi kolorektalni rak, spada med najpogostejše oblike raka v razvitem svetu. Zato smo v diplomskem delu želeli ugotovit, ali lahko s pomočjo rastlinskih ekstraktov pripomoremo k preventivnemu ali dopolnilnemu zdravstvenemu učinku. Namen naše raziskave je bil raziskati ali imata Marama fižol in gomolj pozitiven učinek na zaviranje rasti ali citotoksičnost celic raka debelega črevesa. Uporabili smo ekstrakte Marama fižola in gomolja (Tylosema esculentum) v celičnem modelu, ki ga sestavljajo celice humanega adenokarcinoma debelega črevesa (Caco-2). Znano je, da Marama fižol vsebuje, izoflavon zlasti genistein, ki blokira ključne encime, ki jih celice tumorja potrebujejo za svojo rast. Da bi lahko preverili hipotezo, smo ugotavljali odzive na sposobnost preživetja celic in zaviralne učinke uporabljenih ekstraktov. Iz doseženih rezultatov lahko sklepamo, da vsi uporabljeni ekstrakti Marame zavirajo rast rakastih celic, največje učinke pa so imeli ekstrakt MTD7 (gomolj), HE5 (lupina) in MP7 (klični list).
Ključne besede: rak, humani adenokarcinom, Caco-2, Marama fižol, ekstrakti, gomolj, Tylosema esculentum
Objavljeno v DKUM: 30.11.2010; Ogledov: 2524; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (8,18 MB)

Iskanje izvedeno v 1.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici