| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Vpliv ekstraktov iz listov navadnega netreska ( sempervivum tectorum ) na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic
Sašo Bjelić, 2019, magistrsko delo

Opis: Človeške melanomske celice so znane kot ene najbolj agresivnih rakastih celic, melanom je posledično eno najtežje ozdravljivih rakastih obolenj. Velika aktivnost poteka na področju iskanja in razvoja potencialnega zdravila za rakave bolezni, vključujoč alternativne oblike zdravil. Namen našega dela je bil testirati ekstrakte navadnega netreska na človeških melanomskih celicah in preveriti, ali ti zavirajo rast rakastih celic in inhibirajo metabolno aktivnost. S pomočjo različnih konvencionalnih ekstrakcijskih metod smo pridobili številne ekstrakte, katerim smo nato določili vsebnosti polifenolov in proantocianidinov ter tudi antioksidativni potencial. Za primerjavo smo uporabili različne postopke priprave materiala za ekstrakcijo, del našega materiala sušili, drugega pa liofilizirali. V dobljenih ekstraktih smo določili vsebnosti polifenolov, proantocianidinov ter njihov antioksidativni potencial. Rezultati kažejo, da smo najvišje vsebnosti polifenolov ter proantocianidinov pridobili pri liofiliziranem materialu, prav tako pa so pokazali najvišji antioksidativni potencial. Glavni namen je bila izvedba analiz inhibicijskih učinkov ekstraktov na človeške melanomske celice. Ugotovili smo, da so prisotni ekstrakti v roku 24 ur inkubacije inhibirali metabolno aktivnost celic pri višjih koncentracijah ekstraktov, vzrok za ta učinek pa pripisujemo antioksidantom. V nadaljevanju raziskovalnega dela bi bilo smiselno preveriti preživetje celic ob dodatku izbranega ekstrakta ter testirati, ali bi se metabolna aktivnost ponovno pojavila ob nadaljnji inkubaciji. Preverili bi tudi vplive ekstraktov na zdrave celice, prav tako pa bi pridobljene ekstrakte testirali na večih melanomskih celičnih linijah, da bi s tem lahko potrdili širši spekter učinkovite inhibicije metabolne aktivnosti izbranih ekstraktov.
Ključne besede: sempervivum tectorum, človeške melanomske celice, metabolna aktivnost, ekstrakcijske metode, antioksidativnost
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 476; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (8,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici